Pozdravljeni,
za svoje težave, ki se slabšajo v zadnjih mesecih iščem odgovore tudi v morebitnem sindromu kronične utrujenosti.
Pred malo več kot 2,5 leti sem prvič rodila, zdaj sem stara 37 let in pol. Že v nosečnosti sem bila veliko utrujena, hodila sem v službo, doma pa večinoma preležala. Porod je bil težek in okrevanje dolgo. Prav tako so bile težave z otrokovim hranjenjem in alergijami, ogromno truda sem vložila v dojenje, kasneje črpanje mleka, ki je trajalo do otrokovega 15 meseca. Ves čas sem se borila tudi z mastitisi, ob koncu dojenja sem bila 1 mesec na antibiotikih in nazadnje na tabletah za ustavitev dojenja. Otrok ima tudi manjše gibalne težave z diagnozo blage cerebralne paralize in posledično ima razne terapije in paziti je treba, da pravilno rokujemo z njim. Po 15 mesecih porodniške sem se vrnila v službo za 6 ur na dan. Služba je kar stresna, zadnje čase je veliko novih obveznosti, po drugi strani pa je tam negotova prihodnost, obetajo se kadrovske spremembe.
V času porodniške sva bila z otrokom veliko časa v stanovanju (zelo malo sva hodila ven na zrak), hranjenje je vzelo ogromno časa, ko sva bila zunaj, sem se zelo hitro prehladila kljub temu, da sem bila dosti oblečena in posledično sva bila še manj zunaj.
Odkar je šel otrok v varstvo, tudi pobere vsak infekt in za njim še jaz. Od lanske jeseni, ko sem imela angino in potem pozimi še vnetje ušes, se sploh ne morem pobrati. Ves čas še izkašljujem sluz, pogosto me bolijo ušesa, imam boleče vratne bezgavke, sem neprestano utrujena, dosti me boli glava, bolijo me mišice, že sprehod me utrudi oz. sem čisto brez moči, kdaj se mi tresejo tudi roke. Zdaj se je pridružila še nespečnost oz. se je še poslabšala. Prej nisem spala ponoči kakšni 2 uri, zdaj se zelo pogosto zgodi, da prebedim celo noč, razbija mi srce, potim se in ne morem zaspati.
Jeseni grem na 8 urni delavnik, ker se mi izteče skrajšani delovni čas. Bojim se, da bo potem še slabše.
S prehrano se zelo trudim, jem veliko zelenjave in sadja, nič predelanih stvari, glutena, poživil, dosti pijem.
Ali gre pri meni lahko za sindrom kronične utrujenosti? Želim si dati pregledati kri za ščitnične hormone in za slabokrvnost. Bi morala dati pregledati še kaj?
Kako si pomagati iz te nočne more? Otrok rabi veliko pozornosti in časa, oba z možem sva zelo angažirana in se trudiva, pomoči sorodnikov nimava, ker imajo sami težave z zdravjem.
Hvala za pomoč in lep pozdrav.

Spoštovani,

vrsto razlogov imate, ki bi jih lahko združili v sindrom “kronične preobremenjenosti” oz. kroničnega stresa.

Stres je na splošno reakcija organizma na telesno in/ali duševno (pre)obremenjevanje. Različni viri stresa povzročajo narušenje človekovega psihofizičnega ravnotežja. Na vsakodnevne obveznosti in pritiske smo lahko že tako navajeni, da jih niti ne zaznamo kot preobremenitve, vendar njihovo učinkovanje skozi daljši čas povzroči fiziološko in (ali) psihološko neuravnoteženost. Človek ni neskončno odporen na obremenitve. Če so stresni dražljaji premočni ali pa trajajo predolgo, oslabijo obrambno sposobnost organizma. Pojavljati se začnejo telesni, čustveni in vedenjski simptomi stresa.

Telesni simptomi stresa (so lahko): glavoboli, vrtoglavice, nespečnost, motnje v apetitu, pomanjkanje zanimanja za spolnost, želodčne in prebavne težave, bolečnost po telesu, upad energije, kronična utrujenost, težave s srcem in dihanjem, motnje v krvnem pritisku, zvečano potenje, pogosti prehladi, okužbe … itd.
Čustveni simptomi stresa (so lahko): napetost, “živčnost”, vznemirjenost, žalost, obup, depresivnost, občutje nemoči, strah, zaskrbljenost, pesimizem, izguba smisla za humor, razdražljivost, jezljivost, agresivnost, brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev, pomanjkanje odločnosti, pozabljivost, poslabšana koncentracija … idr.
Vedenjski simptomi stresa (so lahko): lenobnost, izoliranost, počasnost, raztresenost, togost, nekreativnost, razvrednotenje strokovnih spoznanj, pomanjkanje idealizma, težave v osebnem in družabnem življenju, neprilagodljivost, konflikti s sodelavci, v partnerskih odnosih, z lastnimi otroki, sorodniki, prijatelji in znanci. Žaljivost, nestrpnost, nevljudnost, kričanje, preklinjanje, jok. Grizenje nohtov, zvečano kajenje, prenajedanje, zloraba alkohola, tablet …idr.

Pri razumevanju stresa moramo upoštevati princip individualnosti. To pomeni, da ima vsak od nas svojo posebno m e r o za stres. Različni ljudje smo različno občutljivi na enake obremenitve. Stres torej ni le objektivno, temveč tudi subjektivno pogojeno doživljanje, kakor so tudi njegove posledice in sposobnost posameznika za premagovanje obremenitev individualno pogojene. Nivo stresa ni odvisen samo od situacijskih vplivov (potencialnih stresorjev) temveč tudi od posameznikovih lastnosti (energetskega potenciala, osebnostnih potez, preteklih izkušenj, potreb, vrednotnega sistema, spoprijemalnih strategij … itn).

Za zdravo in zadovoljno življenje je pomembna u s k l a j e n o s t osebnostnih lastnosti posameznika in zahtev določenega okolja (delovno mesto, družinske obveznosti, partnerski odnosi …itd).
Izkušnje kažejo, da je obvladovanje obremenitev uspešnejše, čim bolj smo prepričani, da lahko sami nadzorujemo dogodke in svoje življenje (občutje nadzora) in če obremenitve zaznavamo kot izziv, ki nas spodbuja k premagovanju.

Nekaterim stresnim virom se v življenju ne moremo izogniti, ne v načinu bivanja, ne nenadnim življenjskim spremembam in vsakodnevnim skrbem … Lahko pa na del svojega življenja vplivamo, in sicer tako, da poskušamo u r a v n o t e ž i t i način življenja, tako da najdemo v njem čas za delo, kot tudi čas za sprostitev in razvedrilo ter zavestno izrinjanje negativnih čustev in njihovo nadomeščanje s pozitivnimi.

Obisk osebnega zdravnika bo prava pot v vaši trenutni situaciji (slabokrvnost? ščitnica? in še kakšna možnost …)

Potem pa bo treba vnesti kakšno spremembo v lastno življenje … npr. postavljanje prioritet … vsakodnevna izdelava urnika … jasno opredeljene m e j e, do katerih se še dopuščajo različni zunanji pritiski … zmožnost reči NE … sledenje hierarhiji življenjskih vrednot … po potrebi poiskati pomoč pri dnevnih obveznostih … , predvsem pa ne zanemariti sebe in gojiti zdravo ljubezen do samega sebe – kajti le tako je človek lahko koristen tudi drugim …