Pozdravljeni.
Prosim za pomoč… Sem načeloma zdrava 39-letnica, aktivna športnica. Imam pa problem, da se nikakor ne morem spočiti oz. se zjutraj že zbudim utrujena… Moj dan se začne z ustajanjem (težkim) ob 6h, pol ure zatem zajtrkujem, spijem kavo brez mleka in sladkorja (sladkorja skoraj ne uživam, mlečnih izdelkov srednje malo), v službi spijem zeleni čaj in kak sadni. Vmes imam malico, pijem dovolj. Čez dan se gibam na svežem zraku, ukvarjam se s športom,…
Zvečer se izogibam težki hrani, spat pa hodim med 22.30 in 23h. V sobi smo zamenjali blazine (je boljše), odstranili sevanja in imava popolno temo.
Moram pa povedati, da imam povišan pritisk.
Uživam C vitamin (v prahu) in Mg citrat.
Enkrat letno opravim tudi očiščevalno dieto organizma.

Moja situacija je res že moteča, saj sem konstantno brez energije, imam sicer zagone, ko bi premikala gore, ampak to je malokrat in hitro mine.

Ali mi lahko kaj svetujete.

Lep pozdrav.

Spoštovana Vanja,

ne bi vam znala odgovoriti bolj podrobno, kot sem napisala tukaj: http://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=105&t=5262952#msg-5263142

Želim vam uspešen spopad z utrujenostjo.

LP, Veronika

Draga Veronika.
Hvala za poslani odgovor… pozorno sem prebrala vse kar ste napisali. Na žalost pa sem vse dejavnike najmanj stokrat pretehtala. Strinjam se oz. po vsem napisanem / prebranem vem, da mora pri meni igrati najpomembnejšo vlogo ravno stres. Gre za to, da ima mož naporno službo, zaradi katere je tudi precej odsoten, kar pomeni, da veliko domačih (družinskih) opravil pade name. Poleg tega sem oseba, ki se pri vsaki stvari maksimalno angažira, kar pomeni, da tudi v službi dam vse od sebe, da je delo narejeno kot je treba. Problem nastane takrat, ko se pojavi problem zaradi napake npr. sodelavca, ki pa ga nič ne briga, da je naredil napako in je tudi ne bo popravil… takrat se v meni zbudi čut za odgovornost in sama naredim vse, da se zadeva reši.

Vse to (in verjetno še kaj) prinese k temu, da sem izčrpana, nenaspana kljub 8 uram spanja, ipd…

Če poznate kakšno uspešno tehniko, s katero bi se naučila neobremenjevanja oz. da bi, po domače rečeno, postala bolj flegmatična, vam bom hvaležna.

LP

Strokovnjaki pravijo, da so k prekomerni “utrujenosti” posebej nagnjene osebe z nekaterimi osebnostnimi lastnostmi, kot so: previsoke zahteve do samega sebe; perfekcionizem oz. težnja po popolnosti (biti na vseh področjih več kot dober, najboljši, brezhiben … ), visoka motivacija za dosežke; ergomanija (pretirano aktivno usmerjen življenjski stil); nagnjenost k dajanju prednosti drugim pred sabo; visoka stopnja (samo)kritičnosti; nagnjenost k doživljanju negativnih čustev (npr. strah, krivda, premočan čut odgovornosti, tankovestnost, depresivnost …); visoko vrednotenje socialne zaželenosti (biti priljubljen, da bi me vsi imeli radi …) ipd Osebe, ki delujejo po principu zadrževanja in potlačevanja čustvenih reakcij (zlasti jeze), samozanikanja in samoodpovedovanja, z močno potrebo po prilagajanju in miroljubnosti, naj bi bile tudi potencialni bolniki z zmanjšanim delovanjem imunskega sistema …
Tako bi lahko teoretizirali še naprej …

Morda najdete kaj koristnega zase tukaj?:

Vse lepo!