Pozdravljeni,
moj problem je malce drugačen in se vrti okrog moje šefice. Sama sem stara 29 let in in delam že 5 let pri isti šefici. ONa je stara 70 let in pri njenem s.p.-ju delava samo midve. Ona se delu nikakor noče odreči, in menim, da ji je že malo stopilo v glavo, saj je en dan dobre volje in use lepo in prav, druga dan pa braz da karkoli reče, se drži kislo, grdo, use narobe itd…Delamo non stop 6 dni v tednu, urnik napoveduje vsak dan sproti, kar je zelo neprijetno, ampak še nekako zdržim, najbolj pa me moti, ker se do mene zadnje dve leti obnaša zelo grdo. Včasih odide iz smene kar brez besed, drugič me kritizira za vsako malenkost, tudi če sploh nisem nič kriva, skratka, vsak dan grem delat z odporom, z mislijo v glavi ”kaj mi bo spet danes vrgla naprej”…..najbolj smešno pa je, da se zelo trudim, ji delam dobiček, in ona to ve, pa nič ne pomaga. Mene to psihično ubija, postajam živčna, še tisti dan, ko sem fraj, se sekiram, kaj bo v ponedeljek. Mogoče se sliši neumno in nič takega, ampak mene razjeda navznoter, ker sem sama vajena delati z ljudmi, ki smo se vedno fino razumeli in povedali kaj nas moti. Vem, da boste napisali, naj se zavzamem zase, naj ji povem vse to, ampak enostavno ne morem. NIsem tak tip človeka. Službo danes je itak bolj težko najti, sploh tako sigurno, drugače bi že šla proč. Ne upam se postaviti zase, in vem da je to največja napaka. Amapak nevem kaj naj drugega naredim.

Preberi si pogodbo o zaposlitvi, rubriko: opis del in nalog.
Tam notri piše kaj moraš počet in kaj ti ni treba.
Vem, skrajno zoprna zadeva ampak drugače ne bo šlo dokler si ne najdeš druge službe. Izklopi čustva in “prijateljske” stike, ker očitno nista prijateljici.

Pozdravljeni mi22,

najprej se opravičujem, da sem tako dolgo potreboval za odgovor. Zimske počitnice so mi prišle prav, da se “odklopim”.

Pri branju vašega sporočila, mi je prišlo najprej na misel, da imate s “šefico” odnos mati – (edina) hči. Če bi imeli več sodelavcev, vas verjetbo odnos z njo ne bi tako bremenil, ker bi ga “kompenzirali” z drugimi odnosi. Na tem mestu vas moram vprašati dve stvari:
– Pišete, da ste vajeni delati z ljudmi, s katerimi se razumete. Kdaj in kje je bilo to delo? Imate hkrati dve “službi”? Ali pa v drugem primeru ne gre za službo, pač pa za družbo?
– Koliko časa imate za zasebno življenje? Imate čas za prijatelje? Se imate s kom pogovoriti o situaciji v službi?

Situacijo v službi boste verjetno težko rešili. S šefico namreč nimate klasičnega poslovnega odnosa, pač pa ste se z njo toliko zbližali, da vas “moti” osebno. Vam situacija res ne dopušča, da bi si poiskali drugo službo? Če ne, si v službi postavite jasne meje. To ste ugotovili že sami, ko pravite, da se morate zavzeti zase. Postaviti morate meje. Najlažje bo verjetno pri delovniku. Če boste imeli čas za zasebno življenje, boste tudi službo lažje prenašali. Poskrbite, da boste v prostem času delali stvari, ki vas razbremenijo. Če vas bremeni odnos s šefico, poiščite odnose oz. se obdajte z ljudmi, ki vas bodo (s pogovorom) razbremenili. Na začetku lahko pomagajo starši, sorodniki, če nimate “pri roki” prijateljev. Seveda pa vas bo najbolj pomiril kakšen pogovor pri terapevtu…

Energije, ambicije, znanje in izkušnje ti po moje niso jasne.

Pha. 70 let in 29 let. Stvarno me zanima, kaj delata in za koga delata. Tukaj mislim ali za prosti trg, ali neka proračunska naročila in s kako vredno opremo delata?

Takoj potem dobiš odgovor:))

Samo sklepam, da si pri 70 toliko pameten, da te lahko zanima tudi kaj drugega in samo za hobi daješ /če te ravno kdo kaj vpraša/ napotke 29-letniku.

29 -letniku /ci/ pa se na takšna vprašanja samo čudim.