Pozdravljeni.

Sem v čudni situaciji. Nisem v depresiji ali kaj podobnega, a mi gre ta težava vseeno (vedno bolj) na živce. Problem je v tem, da nisem seksal že kar dolgo..Več let. Lupčkal sem se z večimi vmes, samo do seksa ni prišlo. Zakaj nisem seksal? Razlogov je več. Sem precej izbirčen glede punc in nočem to početi s tistimi, s katerimi si ne bi predstavljam imeti otroka. Malce namreč paničarim, da bo kondom počil ravno pri nepravi punci..Že takoj tukaj se mi krog potencialnih punc močno skrči. Drugi problem je, da preveč paničarim glede spolnih bolezni. Ker kolikor vem tudi ob nošenju kondoma lahko še marsikaj stakneš. Tretji problem je v tem, da sem negotov glede erekcije. V glavi imam, kaj pa če erekcija pri naslednjem seksu zaradi nervoze ne takšna, kot mora biti. Dlje kot ne bom seksal, več bo nervoze.
Verjetno sedaj mislite, da sem zelo zakompleksan s svojim izgledom. To ne drži v celoti. Po pravici povedano se mi zdi, da bolje izgledam kot večina moških. Ker pa sem po naravi perfekcionist, me seveda tudi motijo nekatere stvari na svojem izgledu. Zanimivo. Po eni strani nisem popolnoma zadovoljen s sabo, po drugi se mi pa zdi, da sem boljši od večine moških.
Povejte mi prosim, kako naj presekam to abstinenco seksa? Hvala!

Lp

Lepo pozdravljeni!

Po eni strani ni slabo, da ste občutljivejši glede spolnosti. Prava spolnost, je tista, ki izvira iz čustvene podlage. Dolgotrajnejši kot je odnos, boljši sex lahko imamo. Torej za spolni odnos potrebujete partnerja. Ali vam je v tem času bila iskreno všeč kakšna ženska, če odmislimo vaš strah?
Verjetno gre za anksioznost, ki izvira iz določenega strahu in slabe samopodobe. Kakšen je bil odnos med vašo mamo in očetom?
Najpomembnejše je, da izberete svojo srčno izbranko glede na vašo “bazo”. Pomembno je, da imasta enake vrednote, prioritete, poglede na odnos, življenje…
Sebe pa vprašajte, zakaj takšen strah, od kod izvira?

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555

Pozdravljeni.

Hm, samo sedajle v zadnjih tednih mi je ena zelo všeč, pred tem pa nobena ekstra močno. Moja starša sta ločena od mojega 10. leta. A imajo kakšni negativni odnosi med starši negativne posledice tudi pri otrocih pri njihovem ustvarjanju družine?

Glede strahov sem že v prvem sporočilu napisal kateri so. Napisal sem dva. Drugih ni.

Hvala in lep dan še naprej!

Lepo pozdravljen!

Seveda, naša primarna družina ima velik vpliv na nas. Vaš strah je globji kot mislite in za temi strahovi stoji nek drug strah, če me razumete.
Torej izvor je verjetno povezan z doživljanjem primarne družine. Česa se spomnite iz otroštva? Kakšni so bili vaši občutki glede odnosa mame in očeta?

Kako se počutite do osebe, ki vam je všeč? Ste se ji približali?

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555

Živjo.

Uh, zelo pozno se oglašam. Moje otroštvo je bilo sicer lepo. Zelo lepo. Po pravici povedano nisem sploh čutil potrebe, da bi bila starša skupaj.

Osebi, ki mi je všeč, sem se do neke mere približal, kaj bo iz te moke pa še ne vem. Ne vem, če sem pripravljen na vsa prilagajanja, ki jih zveza prinese. Po eni strani ja, po drugi ne.

lp

Lepo pozdravljen!

Kljub temu, da niste čutili potrebe, da bi bila starša skupaj, se je v vas nezavedno sigurno veliko dogajalo. Vsak otrok ima tendenco po tem, da želi starša skupaj in ni isto, v kolikor odrašča stran od enega od staršev, kljub stikom.

Kaj pa je tako težkega v prilagajanju? V partnerskem odnosu mora biti smisel le tega večji od “obveznosti” odnosa.

Vse dobro vam želim,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555

Pozdravljeni.

Roko na srce, meni je še bolj ustrezalo, da sta starša narazen. Ne vem zakaj. Nekako si sploh nisem znal predstavljati, da bi bila skupaj.

Precej je neželenega prilagajanja. Prilagajati se je treba pri večjih stvareh..na primer precej časa moraš namenit družinskim stvarem (obiski itd) tako da imaš manj časa za sebe, do manjših stvari, kot na primer da se zbujaš morda predčasno zaradi tega, ker mora partnerka prej vstati. Ne rečem pa, da nima zveza tudi pozitivne stvari. Velikokrat človek rabi nek pogovor, oporo itd. in vse to lahko dobi v zvezi. Ne vem ta hip, katera stran pri meni bolj prevaga..ta da bi imel zvezo ali ta, da jo ne bi imel.

Malo sva zašla iz začetne teme :).

lp

Lepo pozdravljen!

Nisva zašla…v psihoterapiji je “material” vse kar omenite…ni nepomembnega.
Glede partnerske zveze boste morali zavzeti neko trdnejše stališče in se soočiti s strahom. Nato boste zadovoljni s seboj in življenjem.

Hvala in vse dobro vam želim,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]
041 535 555