pozdravljeni,
pred kratkim sem preko spleta spoznala fanta. Začela sva se pogovarjati, najprej preko elektronske pošte, nato pa tudi po telefonu. Ker je vse “štimalo” in sva se zelo ujela, sva se odločila, da se spoznava tudi v živo. Tukaj pa se je pojavil problem, saj zmenek ni potekal tako, kot sem pričakovala. Kljub temu sva se odločila, da poskusiva šeenkrat. Po enodnevnem predahu sms sporočil, pa mi je fant začel težiti, češ, zakaj mu toliko časa nisem odpisala, ker je njemu komunikacija zelo pomembna, in da če ne razumem, naj iščem drugje. V jezi sem mu zabrusila, da ga ne želim več. Vendar še isti hip sem se zavedla, da sem naredila napako, saj menim, da sva se s fantom res dobro ujela. Želim, da poskusiva šeenkrat, saj ga ne želim izgubiti. Prosim za nasvet, da mi pomagate, kako naj mu povem, da mi je žal, da sem prekinila in da želim novo priložnost. Za odgovore se vam najlepše zahvaljujem.

Ne sili v nesrečo, lepo te prosim. Če ti da zdaj mir, ga pusti pri miru. Tip je psihopat. Tole o komunikaciji je šele začetek. Preden se boš dobro zavedla, si tudi kratke kikle ne boš več smela obleči, ker je njemu pač pomembno, da oblačiš dolga krila.
In tako naprej in tako naprej.

Iščeš težave, to je to kar si napisala.

filozof235, napisano res morda zveni tako, kot sta sklepala moja predhodnika. Da so na obzorju težave (ker si naletela na posesivnega človeka). Vendar to nikakor ni nujno. To ti naj bo v opomin, če se zanašaš na to, kar tukaj napišemo.

Mene bi najprej zanimalo, kako je potekala ta vajina sms komunikacija. Nam lahko prepišeš sms-e? Seveda brez imen in ostalih podatkov.

Kar si napisala je lahko samo povzetek situacije oz. interpretacija, do katere si ti prišla. Fant bi jo morda opisal povsem drugače.

Še ena stvar, ki mi je pri vajinem prvem zmenku prišla na misel. Baje je bil Kurt Cobain (poznaš?), ki je rekel: Ni težava v drugih ljudeh, težava je v naših pričakovanjih.

Najina komunikacija prek sms-ov je bila povsem običajna, pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh, se šalila ipd. Nikjer nisem zasledila, da bi naletela na posesivnega človeka, čeprav sem na koncu začela razmišljati tudi o tej možnosti. Tako, kot sem napisala, mi je fant po enodnevnem sms premoru začel pisati, da je njemu komunikacija izredno pomembna, da na tem temelji odnos, in da pri meni ni zaslediti, da bi mi bilo to zelo pomembno – najbrž je to sklepal po tem, da mu en dan nisem odpisala na sms sporočilo. Čeprav se meni to zdi nekaj povsem običajnega (ne bi rekla, da mu en teden ne bi odpisala) je napisal, da naj se to ne ponovi več, nato pa je rekel, da če tega ne dojamem, naj iščem drugje.
Možnost je, da imam res opravka s posesivnim človekom, vendar se je to pokazalo šele na koncu najinega komuniciranja, saj mi prej in prav tako na zmenku, ni dajal znakov posesivnosti.
Mogoče je tudi to, da sem imela prevelika pričakovanja. Ampak, kot sem napisala, sva se preko telefona zelo dobro ujela, pogovarjala sva se cele noči. Nato pa na zmenku ni potekalo vse tako gladko, kot sem pričakovala, saj se mi še nikoli ni zgodilo, da bi bil zmenek totalna “polomija”.

filozof235, ne se toliko “obešati” na mojo/našo? “diagnozo”, da gre za posesivnega človeka. Glejte na to bolj kot na: napisano je bilo, ker je “bilo treba” nekaj napisati (in je lahko daleč od resnice).

Kar se meni zdi bolj pomembno je, da je sedaj (po mojih vprašanjih) vaš ton pisanja veliko bolj nevtralen (“pripravljen na pogajanja”) , kot je bil v prvem prispevku (ko ste ga večinoma obtoževali). To pomeni, da ste na dobri poti, da si “pridete na čisto”, kako je s tem fantom (in vami). Lahko vam povem le in to verjetno tudi sami veste, da če je nekdo zaljubljen, mu je tudi ena minuta čakanja na ljubljeno osebo preveč. Kaj šele cel dan 🙂

O čem sta se pogovarjala cele noči? O čem pa na zmenku? Kaj je bila “takšna polomija” na zmenku?

Naj se ne ponovi več?

Ne, da je posesiven, ampak je diktatorski.

Pogovarjala sva se o vseh mogočih stvareh. O bolj resnih in malo manj resnih temah. Sprva je šlo bolj za spoznavanje njegove in moje osebnosti. Kaj nama je skupno in v čem se razlikujeva, kaj nama je v življenju pomembno, kaj iščeva, kaj nama je pomembno pri partnerjih ipd. Ugotovila sva, da sva si zelo podobna, da so nama pomembne iste stvari in tako je pogovor potekal brez težav. Ko pa sva se dobila v živo, je bilo povsem drugače, kot da sva si že po telefonu povedala vse, sedaj pa nama je zmanjkalo tem za pogovor (vsaj jaz sem to tako dojela). Lahko rečem, da se na prvem zmenku nisva tako ujela oziroma je lahko svoje naredila tudi živčnost.
O zmenku sva se s fantom že pogovorila, priznal je, da se je imel dobro. Jaz pa se nisem počutila tako, zato sem želela prvi vtis popraviti, saj sem vedela, da se nisem pokazala v pravi luči. In zato sva se odločila, da poskusiva šeenkrat. Ker nisem navajena, da prvi zmenki ne potekajo gladko, sem to označila kot “totalno polomijo” čeprav se fantu ni zdelo tako.
Kljub neuspelemu prvemu zmenku, je fant v meni prebudil določena čustva, ki jih ne morem kar tako potlačiti. Raje poskusim, kaj bi se lahko iz zveze izcimilo, kot pa da mi je celo življenje žal, da nisem poskusila šeenkrat.

filozof235, če vas prav razumem, ste na zmenku imeli predvsem vi težave s komunikacijo, fant pa ne toliko. Vi niste vedeli, kaj bi rekli, o čem se pogovarjali, ali? Kaj pa če pogledate “od zunaj”, z distanco – je bil vajin pogovor na zmenku in zmenek v celoti še vedno tako “nemogoč”? Že to, da ga je fant videl drugače, govori o tem, da se ne rabite toliko obremenjevati s tem, kar je bilo takrat tam. Glede na to, da ste zgleda bili že na nekaj “prvih zmenkih”, boste verjetno imeli še veliko zmenkov, torej veliko priložnosti, da izboljšate ta enkratni vtis (o sebi).

Sta se pogovorila tudi o “zapletu” z sms-i, ki je vas tako razburil? Če sta “razjasnila” zmenek, dajta še to (kako dolgo je pripravljen čakati na vaš sms…)

Vam je fant vizualno všeč? Ni najpomembnejše, ni pa tudi nepomembno… Kaj pa menite, da on na vas ceni, mu je všeč?

Mislim, da se je težava pri komunikaciji pojavila na obeh straneh, mogoče sem bila jaz malo bolj zadržana. Kljub temu se je fant imel dobro, jaz pa se nisem počutila tako, saj sem mislila, da se fant ob meni ne počuti v redu. Nastalo situacijo sva nato razčistila, in sem sedaj prepričana, da le ni bilo vse tako slabo.

O zapletih pri sms-ih se še nisva pogovorila, oziroma je on dodal samo to, da je logično, da se na sms odzoveš, ni pa povedal, koliko časa je pripravljen na to čakati.

Pri izbiri partnerja po navadi gledam na notranjo in na zunanjo lepoto. Na prvem mestu mi je njegova notranjost, šele nato pride zunanjost. Če se s fantom že v pogovoru ne ujamem, potem se mi zdi brez zveze spoznati se v živo, saj je taka zveza obsojena na propad. V tem primeru pa ni bilo tako, saj sem se s fantom v pogovoru zelo ujela, hkrati pa mi je všeč tudi vizualno.

Vem, da sem tudi jaz njemu všeč, saj mi je to povedal. Nevem pa, če me ceni kot osebo, saj se poznava še premalo časa.

Ne veš, če te ceni, kot osebo?
Joj… to je prvi pogoj in prvi občutek, ki ga moraš – moraš čutiti ob svojem moškem. To da Te ceni, spoštuje od glave do peta vse v tvojo najglobjo bit – kot osebo.

Izrazil se je pomembna mi je komunikacija ti to kaj pomeni????? Tudi ti si napisala v prvem postu, da komunikacija tebi osebno ni šla od #rok#. Obadva želita isto :-). Ti pa njemu zdaj ne moreš dati komunikacije, ker imaš sama problem? Ga sploh še želiš videti, ga slišati, ker na prvem zmenku tebi komunikacija ni šla dobro ali njemu ni važno. To si občutila ti. Mogoče pa zato ne, ker ti pač ni všeč ima podobne poglede vendar ne začutiš. Najprej bodi iskrena do sebe potem pa povej še to temu fantu. Čeprav on ve :-).

dfsaz43, ja, obema je pomembna komunikacija, vendar kljub temu, da zmenek ni bil popoln, ga želim bolje spoznati. Sama nimam nobenega problema, vem kaj hočem in sem to povedala tudi njemu. Žal pa sem dobila občutek, da z njegove strani ni istih čustev, zato nevem več, kaj bi lahko naredila.

filozof235, če vas ne bi cenil kot osebo, bi se z vami pogovarjal “cele noči”? Kaj menite?

“Žal pa sem dobila občutek, da z njegove strani ni istih čustev” Na podlagi česa sklepate to? Na podlagi napisanega lahko jaz zaključim le, da je on bolj “zagret” za vas kot vi zanj. Zato je bolj “navdušen” nad zmenkom kot vi in zato ga je zmotilo, da mu niste takoj odgovorili na sms (ker on vam je). Pogovorite se z njim o tem, “ali ste ga vredni” oz. “ali ste pravi zanj”. Če ste, vam bo pomagal (zgraditi vašo samopodobo). Če ga bodo pa ta vprašanja pregnala oz. se ne bo sposoben soočiti z vami, kakršni ste, poiščite strokovno pomoč (psihoterapijo), da boste za naslednjo možnost/vezo “bolje pripravljeni”. Mislim, da vam manjka samozavesti ali zrelosti, da bi lahko začeli vezo. Smem vprašati, koliko ste stari?

Se podpišem. Sploh ni nujno, da je človek posesiven. Vsekakor je opreznost pač dobrodošla.

Sam pač menim, da če se z nekom ujameš, ga ne ignoriraš. Mogoče ga je samo zanimalo, zakaj si prekinila komunikacijo, izrazil se pa mogoče ni najbolj posrečeno oziroma vljudno. Niti ne vemo, kako je potekalo. Lahko, da ga je samo prizadelo.
Če imaš dober razlog, se lahko upravičiš za svojo jezo. Vendar pa menim, da ti je opravičilo dolžan tudi on. Če tega ne bo, to ni najboljši znak. Lahko bi se seveda opravičil tudi on. Vrstni red tu ni tako pomemben, v kolikor je na koncu obema žal in sta s tem spoznala kaj novega drug o drugem.

Vsekakor pa priporočam, da to temo o “ignoriranju” oziroma komunikacijskem “mrku”, odpri in se o tem pogovorita. Ne ignorirajta tega, če vama je pomembno. V prihodnosti vama bo koristilo, da bo tega manj, v kolikor bosta nadaljevala.
Tebi je morda v navadi, da en cel dan ne odgovoriš (mi je namreč poznano), njemu je pa v navadi, da odgovore dobi takoj. To sta dve različni navadi, ki lahko hitro pripeljeta do konflikta. Tukaj bosta morala narediti vsake en korak malo stran od svojih navad in bliže drug drugemu. On bo moral sprejeti, da ti ne moreš vedno takoj odgovoriti in se bo moral naučiti malo potrpljenja, ti pa se boš morala potruditi, da na sporočilo pač odgovoriš takoj ko bo možno, saj veš, da je njemu to pomembno. Tako se pač gradi dober in iskren odnos. Čez čas vama bo to obema postala rutina in težav s komunikacijo ne bo več.