Pozdravljeni!

Spet se obračam na vas, saj ne vem več, na koga naj se obrnem, povsod so vrata zaprta oz. nas napotijo drugam…

Imam sestro, ki je stara preko 50 let, pa nikjer ne dela, naj bi bila duševno bolna, noben ne ve, kaj točno je z njo narobe, ali ima paranoidno shizofrenijo ali bipolarno motnjo, nekaj od tega, ne vem, sicer pa deluje zelo nesramno, brezbrižno, čeprav mogoče v sebi trpi tudi ona.

V življenju je zelo malo delala, pustila vse službe (še prej na bolniški), ker ni zmogla, bila veliko v tujini, zdaj pa že precej let doma, na socialni podpori, na plečah staršev. Starši grejo proti 80, ne zmorejo več vsega, mama je hudo bolna, ata je starješi od nje, pa vseeno dela vse. Sestra nič. Kopiči stvari, da praktično nima več nič prostora v sobi, zasedla je že celo garderobo (sobo brez okna, kjer so omare), da skoraj ne moreš odpet več omare. Kuha v zgornji kopalnici, kjer ji je oče začasno uredil, da ne packa po njuni kuhinji, saj nič ne počisti za seboj….

Z očetom sva poleti šla na Ozaro v Šempeter, kjer so nas napotili na CSD Nova Gorica, tam so nam povedali variante, kako jo spraviti ven iz hiše, jo povabili na razgovor, in jo baje vprašali, če potrebuje pomoč pri iskanju (in sofinanciranju) stanovanja (v najemu), pa je rekla, da bo še razmislila in jim javila. Od tega ni nič, pa je preteklo že več kot pol leta. Mama se sicer ne strinja, da bi sestra živela na svojem, češ da ni sposobna, da bi se ji sami še prej zmešalo. Primerno bi bilo življenje v skupnosti, kamor pa sama ne želi iti, saj ima ”preveč stvari” in tam ni dovolj prostora zanjo (pravi ona, poleg tega se nima za bolno, ampak je vedno ”prostovoljka”)

Z denarjem ne zna, ko dobi kaj (npr. za rd), kupi zelo nepotrebne stvari, oz. zanjo je pomembno, vedno znova se česa loteva, vlaga ves denar v izobraževanja, material, stroje, nazadnje pa vse skupaj pusti.

Na stara leta staršem ne pomaga nič. Druga sestra tudi ne pride pogosto prav zaradi nje, ker jo je težko gledat, z očetom se veliko verbalno zbadata (tudi fizično ga je že napadla in obratno).

Noben nam ne pomaga, oče se pa zelo sekira, kako bo sam z njo v hiši, če mame več ne bo (ona zdaj nekako dela mir, ker jo ima sestra raje kot očeta). Ne vem, kaj so imeli v mladosti, da ga zdaj tako sovraži, dejstvo je, da je stanje doma nevzdržno, sestra pa se nikamor ne spravi, niti nima denarja ne sposobnosti za to, noben pa nam ne pomaga nič!

Vsi si uničujemo zdravje zaradi tega, pa nobenega ne briga!!!!!! Za vsako stvar (če bi jo hoteli kam spraviti) se mora sestra strinjat, z njo se pa sploh ne da pogovarjat – celo lastnih otrok ne moremo v miru vzgajat, ko pridemo na obisk, ko jim kaj ukažemo, ona takoj udari nazaj in jim daje potuho…

Prosim, naj nam nekdo pomaga!!! Naj pride nekdo se z njo pogovorit, saj sama ne gre niti do zdravnice, katero bi morala obiskovati in redno jemati zdravila, pa jih ne, saj se nima za bolno. Ima se za najpametnejšo in ne upošteva nobenega nasveta od nas. Ne odnese niti smeti, ni ne pere ali suši perila (niti lastnega). Vem, da je tukaj kriva tudi mama, ker ji to vsa leta dopušča, ampak ona jo ima za bolno in dela vse namesto nje. Zdaj pa je mama bolna in ne more več. Če zmanjka mama, se bosta z očetom pobila!!!! Ko je bila v bolnici, se je moral zaklenit v sobo, ker ga je bilo strah, da ne dobi sestra kak preblisk in ga ubije….

Kar je bilo prej, ne vem kaj so prej imeli, jaz svoje starše spoštujem, ker imam lastne otroke in vem, da ni lahko biti starš. Rada bi jim pomagala, pa ne vem kako. Živim precej stran od njih, domov hodim cca. 1x mesečno, ker se čutim dolžno, da starši vidijo vnuke, čeprav je stanje v naši hiši vedno bolj neznosno… Niti spati ne moreš v miru, ker sestra hodi gor in dol po hiši, ko že vsi spimo…. Oče pa vsakič, ko pridem, najprej pojamra in me prosi za pomoč.

Prosim!!!!!!!! Res prosim, odpeljite jo v neko skupnost za take ljudi!! Kaj sta starša res dolžna še na stara leta trpeti prepire in ji prati in čistiti?? Vem, da na silo ne gre, niti ne bi radi, ampak naj se nekdo prosim z njo pogovori, nekdo ki zna, ki ima živce, jaz jih žal več nimam….vse bolj sem obupana in razočarana nad našo državo, da ne more nič pomagat, morata starša res do smrti trpeti??? Saj verjetno nista sama kriva, da je hčerka zbolela, pa tudi če sta, vem da ni bilo namerno, saj se celo življenje trudita samo za nas otroke….

Prosim, res prosim!!!!!

Pozdravljeni,
Razumem vašo stisko in verjamem, da Vam je zelo hudo v situaciji v kakršni se nahajate. Verjamem tudi, da si obupno żelite, da bi nekdo odpeljal sestro proč in bi lahko starši in vi zaživeli mirneje. Hkrati pa se tudi sami zavedate, da je brez sestrinega privoljenja težko karkoli storiti ali spremeniti.
Sklepam, da je sestra opravilno sposobna in sama odloča kako bo živela. Verjamem pa tudi, da zna biti to zelo težko. Res je tudi, da je od okolice odvisno kako si postavi meje o dovoljenem in sprejemljivem. Kakšne so njene pravice in kakšne obveznosti v okolju kjer živi?
V kolikor se sestra ne zdravi zaradi psihične bolezni in pri tem ogroža sebe ali druge…(preberite zakon o duševnem zdravju) lahko podate predlog za zdravljenje tudi vi kot bližnja oseba. Če sodišče poda mnenje, da je zdravljenje nujno, ket sestra huje ogroža sebe ali druge, se izvaja zdravljenje tudi brez njene privolitve.
Seveda pa so to skrajni ukrepi, ki ne vplivajo pozitivno na družinske odnose. Vendarle samo vi veste kako hudo je v resnici in ali se da se kaj narediti za spremembe…
Vse dobro želim, lp
Bernarda

http://www.uradni-list.si/1/content?id=88016

Na tej povezavi najdete zakon o duševnem zdravju. O zdravljenju po sklepu sodišča govorijo naslednji členi:

1.2 Sprejem na zdravljenje brez privolitve

39. člen

(1) Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

– če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

– če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

– če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

(2) Sprejem na zdravljenje brez privolitve iz prejšnjega odstavka se opravi:

a) na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali

b) v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona.

a) Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča

40. člen

(1) Postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča se začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državnega tožilstva.

(2) Predlog iz prejšnjega odstavka lahko za mladoletnika in polnoletno osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, da tudi zakoniti zastopnik.

41. člen

(1) Predlog iz prejšnjega člena se vloži pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma če oseba nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, pri sodišču, na območju katerega dejansko biva.

(2) Predlog vsebuje podatke, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, in navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

(3) Predlogu se priloži mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal, in ne sme biti starejše od sedmih dni. Če pregled osebe ni mogoč, se predlogu priloži izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni mogoče opraviti.

42. člen

(1) Sodišče osebi pošlje predlog v enem dnevu od njegovega prejema. Hkrati jo pouči o pravici, da lahko v dveh dneh od vročitve predloga nanj odgovori.

(2) Sodišče pouči osebo tudi o pravici do odvetnika, ki ga v enem dnevu od vročitve predloga izbere sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka časa, v katerem bi si oseba lahko sama izbrala odvetnika, postavi sodišče. Zoper sklep o postavitvi odvetnika po uradni dolžnosti pritožba ni dovoljena.

(3) Sodišče vroči kopijo predloga in mnenja oziroma izjave iz prejšnjega člena tudi odvetniku osebe, ki lahko nanju odgovori v dveh dneh od vročitve.

43. člen

(1) Po prejemu predloga sodišče odredi, da osebo pregleda izvedenec oziroma izvedenka psihiatrične stroke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec) in v treh dneh poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma obravnave v varovanem oddelku. V odredbi sodišče določi izvajalca psihiatričnega zdravljenja, pri katerem se opravi pregled. Odredbo posreduje osebi, odvetniku, izvedencu in izvajalcu psihiatričnega zdravljenja.

(2) Osebo lahko izvedenec pregleda tudi proti njeni volji, pod pogoji, ki jih določa 44. člen tega zakona.

44. člen

(1) Na predlog izvedenca lahko sodišče s sklepom odloči, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, če je to potrebno zaradi narave duševne motnje ali zato, ker se noče prostovoljno podvreči pregledu in ni mogoče drugače ugotoviti obstoja pogojev iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.

(2) Osebi je treba na razumljiv način pojasniti razloge za zadržanje in pravice, ki jih ima v času zadržanja.

(3) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v enem dnevu od vročitve sklepa.

(4) Sodišče druge stopnje odloči o pritožbi iz prejšnjega odstavka v treh dneh.

(5) Če se pri zadržanju osebe ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 53. člena tega zakona, se osebo sprejme na zdravljenje v skladu z določbami, ki urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

45. člen

Če ni možna prostovoljna izvršitev sklepa iz prvega odstavka prejšnjega člena, se za izvršitev sklepa smiselno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 52. člena tega zakona.

46. člen

(1) Po pridobitvi mnenja izvedenca sodišče razpiše narok, na katerega povabi predlagatelja, osebo, odvetnika, zakonitega zastopnika, najbližjo osebo, zastopnika in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev.

(2) Sodišče odloča na podlagi neposrednega stika z osebo, tako da osebo pred izdajo sklepa vidi in se z njo pogovori, če to dopušča njeno zdravstveno stanje.

47. člen

(1) Sodišče na naroku zasliši izvedenca, ki je izdelal mnenje iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, in druge, ki bi lahko dali podatke, pomembne za odločitev. Sodišče zasliši tudi osebo, če je to glede na njeno zdravstveno stanje mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se lahko zasliši tam, kjer biva.

(2) Predlagatelj, oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik in najbližja oseba lahko zaslišanim zastavljajo vprašanja in imajo pravico do vpogleda v sodni spis.

(3) Pravico do vpogleda v sodni spis in do prisotnosti pri izvajanju dokazov lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje ali zaupnost oziroma varnost drugih. Sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe, se vroči odvetniku in zakonitemu zastopniku.

48. člen

(1) Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom in določi tudi čas zadržanja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ter psihiatrično bolnišnico, ki naj osebo sprejme.

(2) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta, in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme.

(3) Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena tega zakona za sprejem v nadzorovano obravnavo, s sklepom odloči, da se osebo sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena tega zakona.

(4) S sklepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče osebi lahko omeji pravice iz drugega in tretjega odstavka 12. člena tega zakona.

(5) Če sodišče ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, s sklepom predlog zavrne.

(6) Sklep iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena sodišče izda najkasneje v treh dneh po koncu naroka.

49. člen

Sklep iz prejšnjega člena sodišče vroči udeležencem, ki imajo pravico do pritožbe v skladu z drugim odstavkom 50. člena tega zakona.

50. člen

(1) Zoper sklep iz 48. člena tega zakona je dovoljeno vložiti pritožbo v treh dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

(2) Pritožbo lahko vloži predlagatelj, oseba, odvetnik, psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod, kamor naj bi bila oseba sprejeta, koordinator nadzorovane obravnave, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in center za socialno delo, če je osebo obravnaval.

(3) O pritožbi odloči sodišče druge stopnje v treh dneh od prejema pritožbe.

(4) Zoper odločitev sodišča druge stopnje je dovoljena revizija.

51. člen

(1) Stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika osebe se predhodno krijejo iz sredstev sodišča.

(2) Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

(3) Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj.

52. člen

(1) Na podlagi sklepa o sprejemu iz prvega in drugega odstavka 48. člena tega zakona psihiatrična bolnišnica oziroma socialno varstveni zavod v treh dneh od vročitve sklepa pozove osebo, da se določenega dne, najkasneje v sedmih dneh po pozivu, zglasi v psihiatrični bolnišnici oziroma socialno varstvenemu zavodu. Izvod poziva pošlje tudi sodišču, ki je izdalo sklep, in odvetniku osebe.

(2) Če oseba določenega dne ne pride v psihiatrično bolnišnico oziroma socialno varstveni zavod in svojega izostanka ne opraviči, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda o tem obvesti sodišče, ki je izdalo sklep, izbranega osebnega zdravnika in odvetnika osebe ter odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom. Direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda lahko pri izvedbi nujnega prevoza zahteva pomoč policije.

(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ni bilo mogoče izvršiti sklepa sodišča, direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda obvesti o tem sodišče. Če sodišče ugotovi, da je bil poziv za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek pravilno vročen, odredi privedbo.

b) Sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih

53. člen

Oseba je lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona.

54. člen

(1) Sprejem iz prejšnjega člena se opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega člena. Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poročilo o zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je sprejem nujen.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se osebo lahko sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom tudi brez napotnice, če gre za primer iz 57. člena tega zakona.

55. člen

(1) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, po potrebi odredi prevoz z reševalnim vozilom. Zdravnik lahko osebo, ki jo je napotil v psihiatrično bolnišnico in za katero je odredil prevoz z reševalnim vozilom, zadrži proti njeni volji do prihoda reševalnega vozila.

(2) Zdravnik, ki osebo napoti v psihiatrično bolnišnico, lahko pri izvedbi zadržanja in odreditvi prevoza z reševalnim vozilom skladno s predpisom iz drugega odstavka 56. člena tega zakona zahteva pomoč policije.

(3) Pri prevozu osebe z reševalnim vozilom je prisoten zdravnik, ki je osebo napotil v psihiatrično bolnišnico, ali drug zdravstveni delavec, ki ga pisno določi navedeni zdravnik.

56. člen

(1) Kadar ta zakon določa, da lahko zdravnik ali direktor psihiatrične bolnišnice oziroma socialno varstvenega zavoda zahteva pomoč policije, je policija dolžna sodelovati z zdravstvenim osebjem in službo nujne medicinske pomoči ter jim nuditi potrebno pomoč, dokler ogrožanja, ki jo oseba povzroča, ni mogoče omejiti z zdravstvenimi ukrepi.

(2) Način sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.

57. člen

(1) Če policija ob posredovanju na javnem mestu, v zasebnih prostorih ali pri izsleditvi tujega državljana, za katerim je razpisana tiralica ali iskanje, domneva, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena tega zakona, o tem nemudoma obvesti službo nujne medicinske pomoči.

(2) Zdravnik, član enote službe nujne medicinske pomoči, osebo na kraju takoj pregleda in če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena tega zakona, odredi prevoz osebe z reševalnim vozilom v najbližjo psihiatrično bolnišnico.