Spoštovana,
postajama močno zaskrbljena kaj se dogaja s sinom in njegovim požiranjem. V nedeljo je sredi kosila kar naenkrat začel jokati, skakati, mahati, vpiti, pljuvati hrano in si s prstom praskati po ustih. Nato se je umiril, hotel naprej jesti a zgodba se je ponovila. Prvi občutek je bil da se mu je zataknil košček mesa (v zadnjem mesecu se je to zgodilo že drugič). S hrano ga nisva silila. Ta dan ni potem pojedel skoraj ničesar več. Na koncu sem pred njega postavila kos čokoladne torte, jo je sicer pojedel, a z veliko težavo.
Zjutraj (ponedeljek) se zbudi vesel, nasmejan, me prosi da mu pripravim zajtrk, ker je lačen. Mu pripravim kosmiče z mlekom, veselo zagrabi žlico, da v usta, nato pa jok, vreščanje, panika….eno uro kasneje sem mu želela dati jogurt, ob prvi žlički histerično jokane. Odpeljala sem ga h Pediatru. Ta ni videla ničesar posebnega, dala nama je napotnico za naprej na Pediatrično. Ker sem mogla poskrbeti za varstvo hčerke sva šla najprej domov. Ponovno sem poskusila z jogurtom in z veliko hecanja in prepričevanja ga je le pojedel. Kasneje sem mu skuhala bučno juhico, čisto zmiksano. Uspela sva pojesti eno zajemalko. Ene trikrat je vmes zajokal, sem ga pomirila da je vse ok, da ga je zdravnica pregledala in ugotovila da ni nič narobe in da lahko normalno je. Zvečer je pojedel že dve zajemalki juhice in to brez jokanja.
V torek zjutraj je lepo pojedel čokolino. Nato pa sem pripravila sendvič (s pretvezo da je za mene), ga dala na mizo in ga je pojedel. Začel je zelo previdno, najprej je samo lizal, nato je vzel ven košček salame a na koncu je pojedel cel res ogromen sendvič. Nato s hranjenjem ni bilo več težav, jedel je normalno in lepo, jaz pa vsa vesela, do srede popoldne….
Zbudi se po popoldanskem počitku z laringitisom (smo ga že vajeni). Napad je bil tako hud, da sem ga odpeljala k zdravnici, saj niso pomagale ne inhalacije, kot ne mrzel zrak. Dobil je za inhalirati dexo in bilo je bolje. Na krvi ni bilo ničesar videti.
V četrtek je vsake toliko časa malo pokašljal drugega nič. Jedel je normalno
V petek mu je začelo močno teči iz noska in začel je grozno kašljati, vsake toliko je imel rahlo povišano temperaturo. Jedel je normalno.
V soboto temperatura do 38,5. Smrkal ni več, zakašljal vsake toliko, slišati je bilo sluz v žrelu. Več ali manj je poležaval, bil je nerazpoložen, jesti mu ni pasalo. Pri kosilu pa ponovno jokane in vpitje da ne more jesti. Popoldne je temperatura padla, lepo se je igral a jesti ni želel. Zvečer sem ga le s težka prisilila da je pojedel polovico kosa kruha. Danes (nedelja) ni jedel skoraj nič, saj skoz joka da se mu bo nekaj zataknilo, da ima občutek, kot da se mu je grozdje zataknilo v žrelu in da vsakič ko pogolte ga malo zaboli. Hrano žveči po 5 minut, dobesedno utekočini vse kar ima v ustih a pogoltniti kar noče. Trenutno je normalno razpoložen, vesel, nasmejan, brez vročine, smrka ne, vsake toliko zakašlja (sočno), vse ok, samo jesti pa noče in kar jokati začne, ko postavimo hrano pred njega :(. Sedaj je že dva dni skoraj brez hrane. Hvala bogu da vsaj pije veliko.
Sedaj me pa že resno skrbi, kaj je narobe. Je to viroza? Pa saj ni prvič prehlajen, nikoli nismo imeli nobenih težav s požiranjem, pa četudi je imel vneto žrelo. Je dobil strah pred gosto hrano in požiranjem? Ga naj peljem na ORL? Bojim se vseh pregledov, ki ga čakajo tam, že tako ima grozen strah pred zdravniki :(. Z možem se sprašujeva ali bi bilo možno, da ima kaj zataknjeno v grlu?
Lep pozdrav
Katarina

Spoštovana,
po tem, kar ste napisali, je možnih več “scenarijev”:
1. razlogov za težave je več in si (na vašo žalost in skrb) sledijo v vrsti – košček mesa se mu je morda res zataknil, a če ni bila v njem ravno kost, dvomim, da bi se mu kaj “zapičilo” ali mu popraskalo zadnjo steno v žrelu. Sledilo je vnetje sluznice, najverjetneje zaradi virusa – ki lahko naredi na sluznicah ist in žrela drobne ranice, ki so le včasih vidne kot rdeče pikice ali celo mehurčki. In sluznica ust, žrela ali celo požiralnika postane zelo občutljiva in hranjenje s hladno – toplo, gostejšo, kislo hrano dejansko boli. V tem primeru pomaga hranjenje z mlečnimi mešanicami, zlasti paše smetanov sladoled, ki ga pustimo stati na toplem kakšnih 20 minut (da še obrži obliko, a ni več zmrznjen). Laringitis to teorijo zelo potrjuje…In ko je že kazalo, da je laringitis mimo, vas je udarila nova viroza (ki jo je morda “pokasiral” celo med obiskom zdravstvenega doma, čas za inkubacijo je čisto prav…).
2. razlog je en sam – in to najverjetneje okužba zgornjih dihal, kamor gre tudi ustna sluznica – in kjer sluznica rabi svoj čas, da se regenerira in da postane manj občutljiva na grižljaje hrane. Opisane težave zelo radi delajo virusi herpes simplex – kjer se prva okužba kaže kot aftozni stomatitis (“slinavka”), kasneje pa pri nekaterih kot “ocvirki” na ustnicah (kadar pade odpornost).

V nobenem primeru ne vidim razloga za paniko in hitenje k ORL specialistu, še zlasti, če je neješčnost in odklanjanje goste hrane edina težava. Dajte mu čas, ne komplicirajte s hrano (zlasti se izogibajte nanašalnih vprašanj o tem, ali ga kaj boli, ko je in ob tem ne delajte prestrašenega obraza) – pripravite jo pred njega, če poje prav, če ne, se vsaj še nekaj dni ni treba sekirati, saj lahko s pitjem tekočin dobi kar dovolj kalorij. In poskusite s sladoledom…

Pozdrav,

Spoštovana,
ker od sobote do ponedeljka ni dejansko nič pojedel, sem ga ponovno peljala k pediatrinji. Ta ga je pogledala, nič posebnega videla, ter naju poslala naprej na pediatrično kliniko. Tam sva imela ponovno pregled pri pediatru,ta naju je poslal naprej na ORL (pogledali niso nič, ker je sin protestiral). Od tam so naju poslali nazaj na pediatrično. Deset ur sva hodila od zdravnika do zdravnika, a več kot pregleda ušes, grla in poslušanja pljuč niso naredili :(. Dali pa so nama datum za pregled z endoskopom (čez en teden). Sedaj se s sinom matramo in počasi že je. Začel je jesti tudi hrano, ki jo mora zgristi. Sicer traja in traja da grižljaj tudi pogoltne (kar melje in melje po ustih), vendar se mi zdi da je z vsakim obrokom bolje.
Sedaj me pa še nekaj zanima. Na pediatrični so mi rekli da če bi se zadeva še poslabšala naj prideva takoj nazaj, sicer pa čez en teden. Sem vprašala, kaj pa v primeru da začne čisto normalno jesti (kar močno upam da tudi bo), pa so mi odgovorili, da bodo v vsakem primeru narediti ta pregled. Sem pa včeraj brala, kako pregled poteka, pa nisem navdušena nad njim. Mislite da je potreben, če bo normalno jedel? Bojim se, da bi ga odklonila, čez 14 dni bi se nam pa zgodba ponovila….potem jih bom pa gotovo poslušala kajne?

Lep pozdrav
Katarina

Draga Katarina,

pregled z endoskopom zanesljivo ni niti prijeten niti čisto varen. Tudi zato, ker morajo majhnega otroka za tak pregled pogosto celo uspavati ali vsaj pomiriti z zdravili. Zato bi se kot mama in kot zelo “konzervativna” pediatrinja zanj ne bi odločila, če moj otrok ne bi imel hudih težav pri požiranju – kar pa pomeni, da bi imel težave tudi pri pitju, da bi hujšal, bil videti nerazpoložen, bolan ali da bi imel še druge težave, ne le s požiranjem. Če zdaj je vse, potem pa spet odklanja, gre morda za prehodno, funkcionalno motnjo – ki se jo včasih vidi tudi z endoskopijo, a ni primarna preiskava za iskanje takšne motnje.

Preiskavo se seveda da odložiti – in vas nihče nima ne pravice ne obveznosti kakor koli kregati, še posebej, če ste v dvomih. Vedno je zdravnik tisti, ki mora staršem (=zastopniku otroka) natančno pojasniti ne le, kako in kdaj se bo preiskava opravila, ampak tudi, kakšen je namen preiskave, kaj z njo otrok pridobi in kaj tvega. Obenem pa si msilim, da boste lažje poslušali, kako kregajo vas kot pa ihtenje vašega otroka med preiskavo, ki najverjetneje ne bo pokazala veliko. Vsaj ne v “terapevtskem” smislu. Če pa bi se težave nadaljevale nekaj tednov, je preiskava še kako umestna.

Najbolj pozna vašega fanfa izbrana pediatrinja – zato bo najbolje, če ji osebno razložite svoje pomisleke, strahove, dvome. V pogovoru boste dobili tako besedna sporočila, kot tudi nebesedna. Ki jih včasih zdravniki ne znamo prav skriti in preveč jasno nakažemo, kaj si mislimo o kakšni (za blago bolezensko stanje otroka) precej agresivni preiskavi.

Pozdrav,