Zloraba ali le domisljija??
Pozdravljeni!
Na vas se obračam z enim vprašanjem. In sicer ; 3-letnica je zvečer po kopanju, ko sem jo opozorila, da si ne sme praskat ” ninike ” (spolovila), rekla, da ji je to naredil tudi bratranec. Se mi poraja vprašanje … Kako vedeti, če je to nekaj nedolžnega ali resnega? Je možno, da je bujna domišljija majhne deklice?
Hvala za odgovore!
In prosim tiste, ki želijo žaliti oz. podajati odgovore in obtožbe, naj se vzdržijo komentiranja!
Pozdravljena!
Hvala na vprašanju. Seveda vsakega starša skrbi za svojega otroka, kadar poda to izjavo. Ali je to, domišljija ali ne, bo najbolje vedel starš sam, saj pozna svojega otroka.
Pa opazovanje naj sledi !
Hvala Maja!
So kaksni konkretni znaki na katere morava s partnerjem biti se posebej pozorna? Ceprav kot stars mogoce kaj nebom opazila?! Priznam da je nasa punca v obdobju, ko jo ne morem ustavit – od hiperaktivnosti do trme in se zelo bojim, da bom kak ociten znak spregledala.
In pa seveda, v glavi se mi konstantnovrti vprasanje ” A obstaja kaksen psiholoski test, na katerega bi lahko svojega otroka peljala z napotnico ali samoplacnisko, da se ugotovi, ce je dogodek resnicen ali je le domisljija?”
V tem trenutku sem pripravljena storiti cisto vse! Ne morem in ne smem si dovoliti, da bi tavala v dvomih, ker menim, da to ni zdravo ne za otroka, ne zame kot starsa in tudi ne za naso druzino.
Hvala za vas odgovor!
Pozdravljena!
Zaradi tega je pomembno, da starši oziroma bližnji prepoznajo znake, ki kažejo na možno zlorabo. Še posebej, ker sploh mlajši otroci niso vedno zmožni ločiti med “dobrim” in “slabim” dotikom, se pa zloraba odraža v njihovem obnašanju.
Znaki zlorabe:
– nenadne spremembe v obnašanju, kot sta jok ali vzkipljivost brez razloga, povečana plahost, umikanje pred družinskimi člani in prijatelji;
– vračanje na zgodnjejšo stopnjo odraščanja (npr. močenje postelje, sesanje palca);
– motnje spanca, strah pred temo, nočne more;
– izražanje naklonjenosti do odraslih ali vrstnikov, ki ima seksualni podton;
– nepojasnjene modrice, rane;
– anoreksija, bulimija;
– raztrgano ali omadeževano spodnje perilo;
– pomemben znak je zdravje genitalij – vaginalno ali rektalno krvavenje, spolno prenosljive bolezni, otekline, srbenje ali bolečina v genitalijah brez očitne nesreče, ki bi to lahko povzročila;
– nenavadno zanimanje za dejstva, povezana s spolnostjo;
– sprememba v prehranjevalnih navadah;
– razdiralno obnašanje in poslabšanje šolskega uspeha;
– strah pred dotikanjem, nenehno umivanje;
– pogosto igranje ali prikazovanje spolno obarvanih situacij s punčkami, z risbami ali s prijatelji;
– uporaba izrazov, ki niso primerni otrokovi razvojni stopnji oziroma seksualiziran jezik;
– morebitne spremembe vedenja pri otroku po vrnitvi z obiska, s počitnic, iz šole v naravi ipd.;
– darila, ki jih dobiva otrok, predvsem če jih dobiva pogosto in jih prej ni.
Zmote o spolnih zlorabah:
Največja nevarnost so neznanci. V zelo veliki večini primerov je storilec član družine oziroma nekdo, ki ga otrok pozna.
Žrtve so običajno najstnice. Žrtve so deklice in dečki vseh starosti. Pogosto so žrtve majhni otroci in celo dojenčki.
Spolne zlorabe se dogajajo v neurejenih družinah. Zlorabe se dogajajo v družinah ne glede na družbeni sloj, izobrazbo, versko pripadnost, etično pripadnost, materialni status …
Spolna zloraba je povezana s fizičnim nasiljem. Fizična prisila pogosto ni prisotna, namesto nje storilec uporablja obljube, grožnje, podkupovanje, zastraševanje …
Otroci o zlorabah lažejo ali si jih domišljajo. Otroci o spolni zlorabi skorajda vedno govorijo resnico.
Ko otrok spregovori
Otroku moramo verjeti.
Povejmo, da je prav, da je spregovoril.
Otroku zagotovimo, da ni ničesar kriv.
Naj opiše svoje občutke. Ne vsiljujmo mu svojih predstav, rešitev in pogledov.
Poiščimo pomoč.
Če starši sumijo na najhujše, se morajo pazljivo in premišljeno pogovoriti z otrokom, saj mnogokrat krivec otroku grozi, da bo še bolj prizadel njega ali njegovo družino, če bo komu povedal za zlorabo. V takšnih primerih starši težko ugotovijo, kdo se skriva za zlorabo, vendar pa otrok pogosto kaže odpor do določene osebe (sorodnik, varuška) ali pa recimo noče biti v varstvu pri sosedu. Če je nadlegovalec prisoten v hiši, se bo zlorabljen otrok najbrž vseskozi držal svoje mame. To so le nekateri možni znaki zlorabe. Otroku je treba vedno pozorno prisluhniti, če govori o čemerkoli, povezanim s spolno zlorabo, saj otroci o tem redko ne govorijo resnice.
Zloraba za vedno zaznamuje otrokovo življenje, zato je pomembno, da jo znajo starši in otroci prepoznati. Okolica zlorabe pogosto ne zna ali noče prepoznati in ukrepati, zato so zlorabe otrok velikokrat dolgotrajne, prekinejo pa jih šele žrtve same, ko odrastejo.
Pomembno se je zavedati:
Otroci s posebnimi potrebami so pogosteje žrtev spolne zlorabe.
Dekleta pogosteje razkrijejo spolno zlorabo kot fantje.
Večina žrtev pozna napadalca.
Večina zlorab je načrtovanih.
P.s: kopirala sem članek, ki verjamem, da bo za marsikoga zanimiv !
Srečno!
