Nepotrebno nakupovanje
Zdi se mi da je dandanes vse več nepotrebnega nakupovanja stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo.
Včasih kupujemo v naglici, brez premisleka in po možnosti še gremo utrujeni po trgovinah, zato se nam zgodi, da kupimo nekaj, za kar nam je kasneje žal.
Se je tudi vam kdaj zgodil takšen nakup?
Rešite spodnjo kratko raziskavo (5 min) in videli boste kako se nekateri ljudje spopadajo s takšnim nakupovanjem, dobili kakšne nove ideje in tudi sami izrazili kaj storite vi v takšnih situacijah.
Raziskava:
https://www.1ka.si/a/53343
Enkrat sem že brala ta pispevek, toda takrat nisem bila pozorna na anketo.
Sedaj sem ta prispevek ponovno prebrala, vendar anketa ni več aktivna. Ali jo je možno aktivirati ? Kako?
Namreč, tudi moj problem je nakupovanje. Denarja imam vedno manj, toda po službi me kar vleče v trgovino- v Mercator, v Spar, v Lidl, v Hofer, v Spin. Enkrat v eden hipermarket, drugič v drugega in tretjega. Ne morem in ne morem se temu odpovedati.
Ko pridem v te trgovine, sem prav prerojena. Č e se prej počutim slabo, me slaba volja takoj mine,prav zasvojena sem nad nakupovalnimi policami in iščem nekaj, česar ne rabin in prinesem domov stvari, predvsem živila, ki se jih nihče ne dotakne. Mož se name jezi in pravi, da vse zapravim, kar je delno tudi res, toda meni ni do druguh stvari. Mene dobesedno obsedejo ti hipermarketi, ne samo v našem kraju, pač pa povsod.
Spominjam se, da sem že od nekdaj želela delati v taki trgovini, to mi pač ni uspelo, ke sem zaplula v druge vode, toda moj hobi je nakupovanje.
Po obisku takih trgovin sem zadovoljna in zadovoljena, denarnica pa je vedno bolj suha.
Obsedena sem od kataloških prodaj. Samo, da dobim katalog v roke, prelistavam ga naprej, nazaj, iščem stvari, ki so mi lepe in jih naročam. Potem mi prinese stvari poštar domov in ugotavljam, da sem naročila same nepotrebne stvari, ki bi jih dobila v trgovini za manj denarja. In to pošljem po pošti nazaj, ko pa dobim nov katalog ali možnost spletnega nakupa, spet naročam podobne stvari in krog je sklenjen.
Ne vem , kaj mi je , toda to je moja manija, to je v meni in ne morem si kaj, da stvari ne bi naročala in jih pošiljala nazaj. To mi je všeč in s tem se neprestano ukvarjam. Seveda veliko stvari tudi obdržim, vendar je veliko takih, ki jih nosim trikrat, štirikrat, potem pa nesem v zaboj Humane, kjer zbirajo oblačila za begunce, azilante in brezdomce.
Ne vem, kako bi se tega znebila toda prav obsedena sem s tem in v tem čuti veliko zadovoljstvo, seveda pa po nepotrebnem potrošim denar in čas.
Ne vem, kako bi se temu izognila, toda nekaj časa me mine, potem pa počnem to še bolj intevznivno in porabim ogromnega časa za te nepotrebne stvari.