Pozdravljeni.

Tridesetletnica. Vsi so mnenja, da uživam življenje s polno žlico…jaz pa dobesedno umiram z vsakim dnevom. Večino časa sem po svetu, ker je moja narava dela pač taka.. Trenutno sem se vrnila ‘domov’ če temu lahko tako rečemo, kjer me vedno čaka ta preizkušnja osamljenosti in praznine. Dejstvo je, da ne morem definirati svojega počutja…zaprla sem se v stanovanje, kjer preživim svoje dneve…zvečer spijem nekaj alkohola in grem spat. Ljudje me kličejo in me vabijo na različne zabave, jaz pa se izgovarjam. Prazna sem. Ne vem več kaj me zanima…ne vem kaj čutim…nimam niti ene želje več na tem svetu… vsak večer si noro želim, da bi zbolela in imela le še par dni življenja…pa niti ne vem kaj bi teh par dni počela. Resnično nimam nobenih želja…ne vem kaj si želim.. nimam nobene volje, da bi počela stvari, ki sem jih včasih.. Res sem imela kar nekaj pretresov v življenju, ki sem jih preživela…Ne vem kateri je bil tisti dan, ko sem izgubila sebe.. Delo imam takšno, da ves čas razveseljujem ljudi in veliko delam z ljudmi, a ko zaprem vrata…je zgodba drugačna. Trenutno nimam niti volje, da bi ustala iz kavča…že par dni posedam, brez veze gledam v računalniški ekran..in tako gredo dnevi mimo mene. Dogaja se mi še ena stvar, ki jo vse bolj povezujem z mojim počutjem….napetost v desni rami…tako močno, da bi si lahko roko odtrgala iz telesa…
Kje naj najdem smisel??? Meni se zdi, da je itak vse zlagano…in brez smisla. Ves čas sem govorila, da bom šla na potovanje, za kar sem privarčevala denar…a se mi ne da niti rezervirati in iti kamorkoli.. Dejstvo je, da sem do sebe izredno slaba, ne privoščim si ničesar, vedno šparam pri sebi..za druge nikoli… Res sem obupana. Nekaj ni vredu in ne vem kam me bo to pripeljalo… Vem, da boste rekli…ajde, pojdi ven in se ukvarjaj s športom… Ne da se mi… Včasih sem bila profi športnica! Ha ha, ironija, kajne? Če kdo rabi zdrave organe, mu jih z veseljem podarim.. Vem, grozna sem… Kakšen pameten nasvet??!!

To je pa men čisto podobno depresiji tale tvoja brezvoljnost.Vzemi kaj za dvig razpoloženja kaj za veselje in interes in poišči tisto v sebi kar te dela takšno.Gotovo je nekaj.Mogoče kaj izpred več let mogoče kakšen fant…..Tvoje težave so psihičnega izvora ne organskega.Le pojdi vase….

Žal mi je, da se tako počutiš.
Žal mi je tudi, da je gotovo kje tudi zate primeren fant, ki prav tako čuti, da je sam, brez veze buli v ekran in igra igrice ali pa gleda nadaljevanke. In obema se ne da. Ne da iz stanovanja, ne da športati, se družiti se poiskati.

Moje mnenje je, da si enostavno daj duška v tej bedi. Ostani doma in se slabo počuti. Edino, ko boš zares imela dovolj tega sranja boš lahko tudi kaj naredila.

Predlagal bi ti terapijo s pimernim terapevtom, pa se mi zdi, da boš zaenkrat še preveč šparala na sebi in ti bo škoda denarja.

Predlagal bi ti še 100 stvari, oz vsaj enih 10, pa vem, da ne boš zmogla.
Tako da potrudi se, da se bo vse res slabo izteklo v naslednjih mesecih in da boš lahko prišla do tega dna, ki ti hkrati da oporo, da se odrineš in začneš plavati proti površju.

Alkohol je dober začetek, prenajedanje in stalno poležavanje tudi!

Vso srečo

Pozdravljeni Tusana,

Tile prazniki so koncno na koncu. Za veliko ljudi je to samoten cas poln praznine. Nekaj podobnega kot opisujete vi- precej slikovito. Naj kar takoj povem, da ne priporocam resevanja Vasih tezav z alkoholom! Verjetno joco24 ni nic slabega mislil vendar alkohol NI resitev za vase tezave!
Pravite, da nimate volje, nimate cilja, nimate smisla…Vseeno opravljate neko delo in to sklepam, da precej dinsmicno? Potujete? Torej vase stanje po opisu sodec spominja na depresijo. O tem ste kaj razmisljali, slišali, prebrali? Tudi na tem forumu nekaj pise o tem in kako se lotiti resevanja? Res je, da ste edinstveni in je potrebno najti sebi lasten nacin…
Kako ste zdaj, ko je praznikov konec? Se imate s kom.pogovoriti?
Javite se in povejte kako vam gre…Pa vse dobro,
Lp
Bernarda