Pozdravljeni,

ne vem koliko “energije” bom imela, da na “kratko” opišem življenjsko zgodbo. Namreč. sama zadnje čase raziskujem moje otroštvo. Dejstvo je, da je pri nas doma oče alkoholik. Sama sem stara 29 let in živim še doma, torej z očetom ki še vedno pije in z materjo. Imam starejšega brata, ki se je odselil in živi s punco. Dejstvo je, da mi določene reči vedno bolj presedajo. Namreč kot otrok sem bila izjemno vesela, radoživa, polna življenja, skratka zdrava na kratko. Vse to je trajalo do nekje 10. leta starosti. Nato sem padla v globoko depresijo, kar naenkrat nisem več videla dobro, imela sem močne migrene, v odnosih z ljudmi sem se čutila ODTUJENO, nepovezano, mislim pa da sem dozivela tudi neke vrste DEPERSONALIZACIJO IN še nekaj temu podobnega…pozabla sem strokovni izraz, prebrala sem ogromno psiholoskih knjig. Moje otroštvo je prepredeno s travmatskimi doživetji, od takrat dalje, ko se nisem več prepoznala, se je zgodil en grozen dogodek ko je oče se napil naredil prometno nesrečo mati pa ga je kamenjala na dvoriscu in ga zmerjala s pijanduro. Od takrat dalje nisem več ista oseba. v sli sem se mocno zaprla vase takrat, v glavi pa so se mi non stop ponavljale slike od tega dne ..flasbacki torej – strokovno. Cel cas sem se zavedala da so to verjetno posledice alkoholizma v druzine a nisem kot otrok mogla kaj. Edino rešitev sem dobila v knjigah. Učila sem se cele dneve, imela sem same petke. Vendar domov nisem mogla in smela povabit nikogar…kasneje pa sem bila ze tako energetsko unicena, da si v bistvu druzbe ljudi sploh nisem zelela. Tore temu vi strokovno receste ne, da sem se zaprla sama vase, ampak se je šlo prau za neko bolezensko stanje ki spominja na shizofrenijo. Moj dan je potekal takole v soli sama zase, pogovarjala se nisem z nikomer, domou sem nosila v solski torbi hrano, ker namrec tudi jedla nsiem vec, in sme jo zavijala v solsko torbo, da je iz nje zaudarjalo, v bivstvu sem projektirala lastnega oceta vame. Z ocetom sem namrec kljub alkoholu bila bolj povezana kot z ostalimi clani druzine in ler sem ga nekako pogresala ker je bil skoz pijan, sem nekako projektirala ta njegov smrad (kajti oce se ni tusiral itd.) vame. Otroci v soli so se me izogibali in mi govorili da sem – ma usi mozni izreki. u glaunem. Iz priljubljene punce nezatezene, sproscene, polne energije, sem se prelevila v povsem ODTUJENO BITJE, POLNO NEMOCI, ZLORABE…kot danes vem, a takrat nisem vedela. Problem pri meni je takšen, ker teGA bitja sproscenega polnega energije vec ne morem dobit nazaj….kot da je u meni preveč bolečin, in da so je moja duša tako ranjena, da si v bistvu ne zeli zivet. Z ocetom sva v stalnih konfliktih itd. pac prvo sem se susala zadrzat in sem se delala da saj bo itd. ampak ne morem vec, sedaj sem m mu rekla naj se mi ne priblizuje na 5 metrou, ker ga ne prenasam. On je mene nazaj zmerjal ,da bom pristala v Psihiatricni kliniki, u bistvu je to oce, ki to ni., Tega pa nihce ne vidi. Nihce me ne zasciti ze celo zivljenje sem sama, u bISTVU SE GRE ZATO, DA CLOVEK K I JE BIL ZLORABLJEN V OTROŠTVU(JAZ PA SEM POLEG TEGA BILA SE IZJEMNO NEZNA, ČUTNA, deklica) igra nekako celo zivljenje zrtev. Vem da mi boste napisali, da ni treba da igram to vlogo, ampak pac ti obcutki NEMOCI KI JIH DOZIVLJA OTROK ALKOHOLIKa SO TAKO MOČNI, da nekako je skoraj nemogoce da se izvleces ven. Sama sem poskusala ze mnogo reci, a v meni je TOLKO ZALOSTI ,JEZE BESA PREDUSEM NA STARSE IN PREDSUEM NA TO MOJE BITJE, KI JE UMRLO ZARADI ZLORABE DOMA. dA ENOSTAVNO NE ZMOREM VEČ. Moje vprašanje za vas je ali imate izkusnje z otroci alkoholikov ? in kje je njihova pot ? Sama sem namrec se vedno SOCIALNO IZOLIRANA, SE VEDNO JE MOJ TEMELJNI OBČUTEK OGROŽENOST….KI SE PRETAKA NA USA PODROCJA ZIVLJENJA, U BISTVU NE MOREM ZAZIVET. POTEM JE PROBLEM TUDI TA, DA IMAM KAR VISOKO DIOPTRIJO (MINUS 5) SAJ SEM DNEVE PREZIVLJALA NA TAK NACIN DA SEM SKOZI BRALA, KAJTI ODNOSI DOMA SO BILI NEMOGOCI IN ME V BISTVU TA DIOPTRIJA OMEJUJE TUDI DA BI BIAL SPORTNO AKTIVNA ITD. SKRATKA DA BI SE ZNEBILA NAPETOSTI. ZARADI TEGA SEM SE TUDI MOCNO ZREDILA, VEDNO SEM NARMEC BILA SUHA. TRENUTNO SEM BREZ DELA, IMAM PA KONCANO FAKULTETO, KATERO SEM ZAKLJUCILA Z 10KO, A VESTE MOJA DUSA JE SE VEDNO PRAZNA, POLNA ZALOSTI, BESA, JEZE,. pa lahko koncam doktorat. Ugotovila sem tudi, da sem iz čustvenega sveta pobegnila v svet razmisljanja. In da iz tega ven ne morem več. Meni se od bolečine mesa, ta prekleti oce pa mi se kar naprej zadaja vedno iste rane, me zali, zbija samozavest, in celo govori, da bom prsitala na psihiatricni klinki,- mati pa je ob taksnhi njegovih besedah vedno tiho ! v resnici, ga sovrazim. Zelim si iti stran a nimam kam. Imam fanta s kateri m hodiva od leta 2007, je zelo uredu fant, a zadnje case se tudi z njim kregam in to zelo mocno, saj ne najdem miru vec u sebi, zato ker mislim in cutim da so posledice tega zivljenja doma prevelike, da bi jaz iz tega ven prisla zdrava. Najboj m igre na ziuce to, da zivim se vedno doma in nimam kam ,službo si sicer iscem, vendar veste, prit ven iz tako globokih posledic, in vzdrzevat dobre odnsoe na delu z ljudmi je prauzprau znanstvena fantastika. RAZMISLAJLA sem celo da je zame morda edini nacin da bi v druzbi polno zAzivela ta, da bi vpisala magirstski stuidj psihosocialna pomoc in bi na ta nacin pac sebe postavljala in hkrati delala v nekem okolju ker so ljudje zreli itd. kajti med nezrelo druzbo jaz dozivljam zivčne zlome. Bojim se tudi, da je verjetno načet moj ziucni sistem in to zelo mocno. Veliko se jocem zvecir – prej se sploh leta nisem mogla, ampak odkar meditiram se veliko jočem – da so prauzparau te razmere doma ubile moje notranje bitje, ki je bilo zdravo, polno energije itd. IN POTEM SE ZACVNE NOV DAN IN JAZ SEM SPET KOT NEK ZOMBI – BREZ ENERGIJE, IN NEPRESTAN OBČUTEK NEMOČ IIN OGROZENOSTI.

Rada bi dodala še to, po 10. letu sem dozivljala tako hude napade nesproščensti, da sem se v šoli usak glavni odmor umikala v wc, in tam bila sama s sabo, pri telovadbi nisem mogla premikati telesa in se samo stala na mestu, osamljensot se je na tak nacin se povečevala, saj so me pri telovadbi izbrali vedno zadnjo. Naj povem, da me doma starši non stop vzbujajo krivdo in non stop morijo, diplomirala sme na pravu z 10ko, pa mi govorij oda v zivljenju nisem dosegla nič, tako zelo si zelim zazivet stran od njih, sanja m o tem da me bo nekdi odpeljal od teh zivali stran, a nikejr nboenega junaka (pri tem mslim predusem na moskega). OCETA SOVRAZIM ! IN V SEBI CUTI MTOLKO JEZE ITD.. SEDAJ V TEM TEDNU SEM SE NEKAKO PRISILILA DA HODI MTEKAT, A VAM POVEM DA IZ MENE HODI VEN SAMO JEZA. ZALOST,. DEPRESIJA. NBOENHI POZITIVNIH CUSTEV. IMAM SEDANEJGA FANTA IN SE ENEGAM OSKEGA PRIJATELJA, TO JE PA TUDI USE. OCE JE PSIHIČNI ZLORABITELJ PA SE KAJ ZRAVEN. U BISTVU DOVOL JE JE NEJGOV GLAS DA PSOTANEM OTRPLA, ZMRZNJENA…NEPRISEBNA,, KAJ SELE DA MORAM ZIVETI Z NJIMA DVEMA POD ISTO STREHO. MATI KO JE ON IZVAJAL NASILJE NAD NAMI JE BILA VEDNO TIHO ! UGOTAVLJAM KOT SEM ZE ZGORAJ ZAPISALA DA IMA MTRAJNE POSKODBE ZIVCEV ?? A JE TO MZONO, NAMREC NON STOP SEM NAPETA, V TREBUHU ME BOLI, CUTIM KTO DA BOM ZDAJ ZDAJ ESKLOPODIRALA..A JE TO MZONO SPLHO KAKO POZDRAVIT IN CE DA KAKO ? PROBALA SEM TUD IAMSAZO ITD. USE TEHNIE KSPROSTUVE A JAZ CUTM LE TEZKA CUSTVA, IN POTEM TAKOJ KO NEHAM TO IZVAJAT ALI MASAZO AL ITRENING SPROSTIVE TAKOJ SPET NESPROSCENOST…. ITD. TO SE NE NEHA I NTRAJA OD 10 . LETA DALJE. NAJ POVEM, DA SEM OD 10. LETA DALJE ZIVIM KOT ZAMRZNJENA IN SANJAM O DNEVU, DA BI LAHKO BILA TAKO PSROSCENA KOT SEM BIAL KTO OTROK, A DO TEGA NE PRIDE. SUMIM DA JE TO ZARADI RPEVEC TRAVM, KI PA KOT SEM PVEODALA SPLHO EN VME KAKO JHI ZDRAVIT. V SOCIALNEM OKOLJU SEM ZARADI NESPROSCENSOTI IZLOCENA . SE OD OCETA, OCE UZIVA KO AJZ TRPIM, GRE ZA NEK SEKSUALNI ODNOS – OZ. NERAZRESEN OJDIPUSKI KONFLIKT….KI MENE GRE NA BRUHANJE NO…. U BISTVU EM Z LASTN OEGNATIVN OENERGIJO VEZE NASE, TA PRASEC. IN JAZ NE VEM KAKO VEN IZ TEGA. ZA VEC NAPSIAT TRENUTN OEN ZMOREM.

Pozdravljeni *bambina*,

slišim, da vam je težko in ste tudi zelo vznemirjeni. Imate slabe izkušnje v družini, kjer ima oče tudi težave z alkoholom. Želite si, da bi vas nekdo zaščitil, vendar vas nobeden nikoli ni. V vas je veliko žalosti, jeze, besa, ki so usmerjeni predvsem na starše. Oče vam ne nudi podpore, ampak vam še naprej zadaj iste rane, vas žali, zbija samozavest in govori, da boste pristali na psihiatrični kliniki. Mama je ob tem tiho. Doma vam je težko, vendar težko oddidete od doma.

Opisujete, da ste napeti, vas boli v trebuhu, kot, da boste eksplodirali. Temu se reče somatizacija in je način obrambe – ko se nekaj ne predela psihično, ampak se manifestira na telesu. Sprostitve, masaže in podobne tehnike lahko pomagajo pri telesni sprostitvi, vendar vzroka za napetost pa ne odpravijo. Predlagam vam, da čimprej poiščete psihoterapevtsko pomoč. Če imate še kakšno vprašanje ali komentar mi pišite.

Lep pozdrav in srečno!