Dojenje nedonošenih dvojčic
Pozdravljeni,
v 32 tednu sem rodila dvojčici,ki sta sedaj stari mesec in pol. Od začetka si črpam mleko, sedaj ga je mogoče malo manj, nekje za 3/4 obrokov. Trudim se tudi s pristavljanjem in četudi se zdi, da sesata, očitno ne “potegneta” dovolj, saj na tehnici nato ni spremembe v kilaži.
Zanima me ali je realno gledano še možno, da bi se dojili, četudi sta ves čas hranjeni že s flaško, in predvsem kako male spodbuditi, da pogoltneta oz. močneje potegneta? Je krivo morda, da imam premalo mleka oz. le-ta ne teče dovolj? Namreč včasih sta prisesani na dojko, vendar se očitno samo cartata. Prav tako me zanima kako dolgo lahko brez dojenja ohranim mleko in ali lahko kako drugače stimuliram nastajanje mleka? Tudi črpam si precej dolgo, včasih rabim za 120ml nekje 1h, včasih pa niti ne dobim toliko ven. Črpanje mi torej vzame precej časa in je kar utrujajoče.
Prav tako bi prosila za nasvet glede kakšne literature o nedonošenih dvojčkih oz. nasploh nedonošenčkih oz. dvojčkih.
Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Lp
Spoštovana,
moje mnenje je, da je dojenje bolj “umetnost” kot “znanost”. Kar v praksi pomeni, da vam lahko dam kakšen strokovni nasvet, ki bo morda celo uporaben, bistveno več pa štejejo izkušnje in veščine. Na tem področju so koristni nasveti svetovalk za dojenje, ki imajo v okviru MedOverNeta tudi svoj forum.
Iz izkušenj mam, ki so pri nas imele dvojčke in so imele podobne težave, kot jih vi navajate, pa lahko zatrdim, da je prehod iz izbrizgavanja mleka na dojenje možen kadar koli, a je seveda naporen in neuspešen vsaj v polovici poskusov. Vseeno se mnoge mame lahko pohvalijo, da so uspele zadržati mleko tudi do 1. leta. Veliko je pri tem v glavi: če je mamo strah, da bo izgubila mleko, ga je že naslednji dan manj. In če verjame, da mleko bo, praviloma tudi je 🙂
Pri zadržanju mlečnosti (laktacije) je pomembna predvsem količina popite tekočine – vsaj 2-3 litre na dan, raje več. Drug pomemben dejavnik je počitek – preutrujenim mamam vedno primanjkuje mleka. Kot zadnja možnost pride v poštev še spodbujanje tvorbe mleka na kemični način, z zdravili – gre za Tametil, ki je namenjen lajšanju težav zaradi “morske bolezni” oz. slabosti med vožnjo, stranski učinek zdravila je povečano izločanje hormona, ki spodbuja nastanek mleka – prolaktina.
Glede na vaš opis dojenja bi bilo dobro preveriti, ali se dojenčka res pravilno prisesata – kadar imata jeziček pritisnjen na nebo, imate vi sicer občutek, da vlečeta, a ne bo priteklo dovolj mleka.
Glede na njuno starost in dejstvo, da ste z velikim naporom uspeli zadržati mleko za večino njune prehrane, pa ne bo nobena tragedija, če malo zadihate in se manj obremenjujete z mililitri, urami, strojčki za črpanje, stekleničkami… Res ste se izjemno trudili – in če vam bo mleko vse bolj presihalo, vsaj občutka, da niste naredili vsega, ne smete imeti. Bosta pač hranjeni z nadomestki, ki tudi niso tako slabi, kot jih nekateri prikazujejo (so pa nedvomno bistveno manj prijazni družinskemu proračunu kot dojenje). In sproščenost zna imeti pozitiven učinek tudi na polnost dojk.
Z literaturo s področja nedonošenčkov je bolj slabo. Pred desetimi leti je bil s strani našega Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom izdan priročnik Vaš nedonošenček, a je pošel – prenovljena izdaja naj bi bila na voljo najkasneje v decembru.
Srečno,
Pozdravljeni,
najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in spodbudne besede. Sedaj se že podojimo kakšen obrok, vendar je problem v času :(. Še posebej, ko hkrati jokata se raje odločim za flaško kot pa da se druga 20min in več joče, saj sta zaenkrat precej nepotrpežljivi.
Kot ste tudi sami napisali, sem se sprijaznila, da ne morem 6h dnevno črpat in tudi vse težje bi bilo to izvedljivo, saj se precej jočeta zaradi kolik. Takrat jih raje potoložim, četudi pomeni to kakšen obrok dodatka več. Pa tudi jeste vedno več.
Sedaj imata približno 3,5kg in smo začeli uporabljati Novolac proti kolikom. Imate kakšne izkušnje s tem in ali imate morda kakšen nasvet kako lajšati kolike? Včasih jok traja tudi po 6-8h in je nevzdržno gledati, poslušati, normalno funkcionirati itd.
Včasih se po obroku začneta jokati in nisem sigurna ali so krči ali sta enostavno še lačni? Namreč od lakote bi tudi lahko bili krči.Tako večkrat dodam še 10-20ml mleka na osnovnih 70ml in včasih se mi zdi, da je potem malo boljše. Možno je tudi, da sta “prenajeti” in omagata? Kaj menite vi?
Najlepša hvala vnaprej in lep pozdrav.
Spoštovana,
da bi bili ob količini, ki jo navajate, prenajedeni, se ne zdi verjetno – pač pa je možno, da jokata, ker sta še lačni…
Dojenje samo ene, medtem ko druga joka? Čisto nepotrebno, saj lahko dojite hkrati obe, le malo več veščine (in začetne pomoči moža ali kakšne babice) je potrebno.
Novalac AC mame hvalijo in ga dojenčki radi pijejo. Ne pomaga pa vsem – oziroma krče prepreči pri maloštevilnih. Enako velja tudi za množico pripravkov proti krčem, kot so vetrovne kapljice, SAB simpleks, Antiflat…
Še najbolj pomagajo “dobri živci”, pomoč pri sprehajanju naokrog (ko jokata), nižja temperatura v sobi, kjer spita ….. in čas. Čez 2-3 mesece bo vse mimo. A žal je to za vas še daleeeeeč.
Srečno,
Pozdravljeni,
najlepšahvala za odgovore. Imela pa bi še nekaj vprašanj glede količine hrane. Nekakšen okvirni izračun je 150-170ml na kg telesne teže, je tako? Sedaj smo obrok zvišali na nekje 90-100ml in po večini vse pojeta. Tehtata približno 3,7kg. Se je pa začelo dogajati, da se katera včasih med ali pa po obroku začne jokat. Da bi bili še lačni se mi zdi malo verjetno, saj je 100ml se mi zdi več kot dovolj. 1x sem ju potem še dojila in sta pridno jedle, nato pa sta malo bruhali oz. višek polili, ker sta se očitno prenajedli. Koliko bi bila po vašem ustrezna količina obroka 2,5 mesecev starih, 3,7kg težkih dojenčic? Zaenkrat imamo 7-8 obrokov dnevno.
Kaj bi lahko bilo krivo, da se zajoče med hranjenjem, nato pa normalno spet dalje je? In ali je možno, da je količina hrane sicer ustrezna, da ju nasiti, vendar je zaradi nerazvitega prebavnega traka, to za njun občutljivi želodček vseeno preveč in imata zato nato krče?? Včasih res ne vem zakaj jokata…so krči, lakota, razvajenost, pekoče grlo zaradi občasnega polivanja ali kaj čisto tretjega. Včasih ne ločim namreč med lakoto in krči.
Pa tudi,da si doječ otrok vzame koliko rabi, se mi zdi, da pri nas ne drži. Včasih se zdita lačni in pridno sesata, nato pa se izkaže, da je bilo očitno preveč…al zakaj bi sicer občasno polivali (predvsem ena)?
Zastavila sem kar nekaj vprašanj, za katere odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem.
Lep pozdrav.
Spoštovana,
glede na podatke bi rekla, da jih povsem pravilno hranite (drži, da je pri prehrani z materinim mlekom priporočena količina 160-180 ml/kg dnevno, ob nadomestkih pa 150-170 ml/kg). Morda skušajte le preskočiti kakšen nočni obrok in preiti na 7 obrokov, ki pa so lahko količinsko bolj obilni.
Sodeč po njuni starosti, je čisto verjetno, da ju dajejo trebušni krči – za te je značilno, da se lahko pojavijo tudi med pitjem, ko se aktivnost črevesja (ki naj bi se izpraznilo in s tem naredilo prostor za prihajajočo novo pošiljko hrane) poveča, kar pa je lahko pri dojenčkih še neusklajeno in zato boleče. Razen nežne masaže in mirnih živcev ni kaj narediti…
Prav tako je v tej starosti nekaj običajnega polivanje – tako zaradi hlastnejšega pitja (ko posesata tudi zrak, ki ob podiranju kupčka s seboj potegne še mleko) kot zaradi zatekanja želodčne vsebine ob še nezreli mišici zapiralki (kar imenujemo refluks, ki je dokazan pri več kot dveh tretjinah dojenčkov te starosti – in ni nujno povezan s težavami in boleznijo, le s prekomerno obremenitvijo pralnega stroja…).
Glede na njuno težo vam gre več kot odlično in je strah, da ne ločite joka zaradi lakote od tistega zaradi prenajedanja čisto odveč…
Srečno,
Pozdravljeni,
ponovno se obračam na vas. Dvojčici bosta stari 6mesecev (korigirano 4, porodna teža 1,9kg) in odlično napredujeta. Imata že približno 6,5kg in že kakšna 2 tedna uvajamo gosto hrano. Mogoče bi na tem mestu vprašala ali lahko cel obrok ali celo 2 nadomestimo prej kot po enem mesecu? Namreč pridno jeta in komot bi še, vendar jima ne upam preveč dat prehitro. Je lahko kaj narobe, če prehitro nadomestimo obrok? Tudi zvečer (poleg kosila – zelenjava s krompirjem danes)že dajemo kašico (proseno z rižem), saj sta se ponoči veliko zbujale in smo pomislili, da jima samo mleko več ne zadostuje. Tudi kašice bi komot pojedle še več, vendar ne želim prehitevati, tako da dam sedaj približno 3/4 žlice kaše in 1,5žlice aptamila eni, potem pa še flašo.
Drugo vprašanje pa se nanaša na telesno temeraturo – to me trenutno bolj skrbi. Ponavadi imata obe okoli 36-36,5 stopinj, danes pa ima ena 37-37,2. Je bolj utrujena, več spi in ne joka kot ponavadi pred spanjem. Pojedla je brez problema vse kar je dobila. Vsepovsod piše, da je povišana telesna temperatura pri dojenčkih šele nad 38 stopinj, vendar me vseeno skrbi,da se kaj kuha? Predvsem je razlika v spancu in tem, da se danes še praktično nič ni jokala, samo nekaj stoka (večkrat zna precej jokat, ko je utrujena oz. preveč utrujena, sedaj pa je zaspala kar sama od sebe že nekajkrat.
Najlepše se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Spoštovana,
kar se tiče hrane, lahko uvedete gosto hrano kar hitro, ni treba počasi, lahko preidete na 2 obroka goste hrane tudi preko noči…
Bolj skrb vzbujajoča je mejna vročina vaše deklice – najverjetneje se res kaj kuha, še zlasti, če je bolj zaspana, mirna in celo stoka. Zato svetujem, da jo – v primeru, da še vedno ni “običajna” dojenčica – peljete pokazat pediatru in redno merite temperaturo (seveda pod pazduho) in jo opazujete.
Se bereva, lep pozdrav,
Pozdravljeni,
najlepša hvala za odgovor. Še isti dan proti večeru sta imeli obe dojenčici 37,3 stopinj in skopala sva ju v vodi, v katero sva dodala morsko sol. Vročina je pošla in je tudi sedaj nimata. Je pa od takrat (vsaj zdi se mi, da od takrat, morda že kak dan prej) predvsem ena zelo nejevoljna, joka v spanju…Nasploh je obe zelo težko uspavat, nosimo ju tudi po eno uro in kar ne zaspita. Nato pa se zdi, da sta že preveč utrujeni, da bi zaspali in se jočeta, tečnarita. Sedaj so koliki bolj ali manj izzvenili, sedaj pa to…zelo je naporno. Predvsem me zanima zakaj joče, ko ima zaprte oči? Ali slabo sanja al kaj druga? In ali je normalno, da tako težko zaspita? Poskušam ujeti trenutek, ko si začneta maniti oči in zehat, da ju začnem uspavat, vendar se po večini zelo dolgo trudimo, da končno zaspita. Potem pa se tak v kratkem zbudita za hranjenje spet.
Zgleda pa, da sta se malo prehladile, saj nekaj pokašljujeta.
Najlepše sem vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Najverjetneje je njuna nespečnost in sitnoba res povezana s prebolevanjem viroze in bo v nekaj dneh – tednih minilo. Jok z zaprtimi očmi pa ni prav nič nenavadnega – in v večini primerov ni bolezenski, ampak znak neugodja, lakote, polulanih plenic, pregretja ipd. Tudi sanje so možne, a je zanje še zelo zgodaj, večina jih začne “aktivno” sanjati po 1. letu.
Po izkušnjah mam z dvojčki res niste nobena izjema – redko katera se pohvali, kako z otroki nima prav veliko dela, kako samo jedo in spijo – in praviloma so to mame z zelo aktivnim očijem in “babica servisom”.
Čim bolj mirne noči vam želim,
Pozdravljeni,
najlepša hvala za odgovor. Malo me pomiri, ko slišim, da je še vseeno v mejah normale ves jok in stok itd.
Eno vprašanje bi še imela. Včasih se mi zazdi kot da je ena dojenciča nekako prestrašena, druga pa ipična – je to možno? Ni prezgodaj za ipiko? Danes je recimo ponoči “prestrašena” močno jokala in je niti jaz en čas nisem mogla ukrotit. Bila je previta, lačna še najbrž ne tak, čeprav sem jo potem tudi nahranla. Kaj bi lahko bil vzrok? Drugače vročine nimata in pridno jeta že tudi gosto hrano, tako da najbrž ni kaka bolezen, ali?
Vem,da zastavljam veliko vprašanj, vendar včasih res ne vem na koga se naj obrnem. Nekako od vas dobim še najbolj konkretne odgovore, pediater itd.samo rečejo, saj bo minlo.
Najlepša hvala vnaprej in lep pozdrav.
No, tudi jaz pogosto napišem, da bo minilo… – torej sem tipičen pediater 🙂
Zakaj vaša dojenčica tako prestrašeno joka, lahko le ugibam – še najverjetneje je, da ji je prevroče. Lahko jo napenja. Lahko je žejna.
In če se preko dneva obnaša normalno, je razpoložena, ima apetit, ste lahko brez skrbi.
Prosim pa za “prevod” besede “ipika”, si čisto ne znam predstavljati, kaj bi to bilo…
Pozdrav,
Pozdravljeni,
saj na koncu je res, da mine :), sam do tja prit traja nekaj časa. In ker smo najbrž tukaj vsi starši nedočakani, smo zelo veseli, če dobimo poleg znucanega stavka, da bo minlo, še kakšen nasvet :). Če pomislim za nazaj, bi lahko bilo možno, da jima je kdaj prevroče tako da bom sedaj še bolj pozorna na to. Vodo ponudim, ko se spomnim in bi jo najbrž morala se večkrat. Nekaj tekočine pa še dobita z mojim mlekom. Počasi bomo nadomestili mlečni obrok za čas kosila in večerje in me zanima koliko vode je priporočljivo, da popijeta dnevno. Al kolikor pač želi, četudi je to ne vem 100ml na koncu?
Ipika…v smislu, da dvigne in izboči trup v most ter močno joka oz. se dere. Včasih je to tudi med dajanjem kaše, predvsem v času večerje, ko je že precej utrujena. Ne zdi se mi, da ji kaša ne bi bila dobra, bolj, da je zelo utrujena in bi morda raje flašo, ker je pač hitreje…ne vem. Morda pa ima vseeno malo krče, sam tudi če jih ima, se mi zdi takšno drenje pretirano. Včasih se pa tako ipično joče katera tudi v ležalniku ali pri fantu v naročju. Znana mi je ipika pri recimo dvoletnem otroku, ki se vrže na tla dokler ne dobi kar si želi, pri tako malem dojenčku pa ne… Moja edina razlaga je, da se neukrotljivo jočeta, ker sta že tako zaspane, da ne moreta prav zaspat. Sčasoma potem vendarle zaspita.
Za odgovore se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
Lep pozdrav.
Če je vroče (in centralna vstanovanju s suhim zrakom), 100 ml dodatne vode ne bo preveč, odvečno bosta že “zlulali”.
Hvala za pojasnilo o “ipiki”, mi temo rečemo afektivni napadi (=”histerija”), ki pa so res šele po 1. letu starosti z vrhom pojavljanja med 2. in 3. letom. Praviloma jih izzove togota – ko česa ne dobijo, ne dosežejo z običajnim jokom, jim “poči film”.
To kar opisujete, pa je čisto običajno za njuno starost – ob joku se stegujeta, postaneta zaripli in vedno jim je ob takem joku prevroče. Zato ju raje malo slačite, bodite mirni, strpni, ju nežno gladite, jima prigovarjajte, nežno zibljite ali nosite okrog po sobi. Še bolje je, če greste v kakšen miren, hladnejši prostor, da se pomirita in zaspita.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
hvala za odgovor. Torej kaj lahko storim, da bo hranjenje s kašo potekalo bolj gladko? Kot rečeno sta ješče, pojeta kar veliko in včasih brez nekih težav, medtem ko se včasih histerično dere pred ali med kašo. Ali t.i. afektivni napadi minejo sami od sebe pri določeni starosti? Ali to že nakazuje karakter dojenčic ali kaj druga?
Hvala in lep pozdrav.
Kar se tiče hranjenja s kašo, morate sami potuhtati, kakšen način jima najbolj ustreza – ali polna ali na pol prazna žlička, ali majhna kavna ali večja žlica, ali bolj redko ali bolj gosto, bolj hladno bolj toplo, bolj spasirano ali z večjimi koščki… Torej pri tem ne gre za znanstvene dokaze, ampak le izkušnje – in vsak jedec v 1. letu je malo poseben, mame pa morajo biti mojstrice v improvizaciji. In jih malo dretja ali histerije ne sme vreči iz tira…
Afektivni napadi sicer niso dokazano povezani s karakterjem kasneje – nekateri starši “zahtevnih” najstnikov trdijo, da so bili že v obdobju dojenčka “naporni”, spet drugi pravijo: “le od kje se je vzel, kot dojenček je bil pa tako priden”.
Vsekakor je najbolj koristno, da se ne daste “sterorizirati” in ignorirate kakšno metanje po tleh, če le v okolju ni kakšnih nevarnih tveganj, ob katerih bi se lahko malčica poškodovala.
Nikakor pa ne poskšajte prevzgoje s silo, tresenjem, polivanjem z vodo in čem podobnim. Zanesljivo ne pomaga.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
ponovno se obračam na vas s parimi vprašanji. Dvojčiči sta sedaj stare 10,5 mesecev (korigirano 8,5 mesecev). Pri 9,5 mesecih nekje sta se začele plaziti, pri čemer opažam, da se ena odriva samo z desno nogo, medtem ko drugo “vleče” nekako za seboj. Prav tako se ta še sama ne usede oz. se ji je parkrat nekako uspelo iz štirinožnega položaja nazaj usest. Če pa jo bočno posedem se odrine v sedeč položaj, v katerem tudi dobro drži ravnotežje, posega po igračah na vse strani, praktično sama sedi. Se pa kdaj pa kdaj vrže nazaj, tako da je potrebno precej pazit, da ne butne z glavico na parket. Se je pa seveda tudi to že žal zgodilo. Pri 9 mesecih smo bili v razvojni ambulanti, ki jo obiskujemo vsake 3 mesece in je bilo rečeno, da dosegata mejnike razvoja za korigirano starost. En dan pred pregledom je začela tvorit zloge oz. tako se mi je zdelo (be-be), tako da sem v razvojni rekla, da začenja tvorit zloge. Od takrat dalje pa ni spravla iz sebe praktično nobenega zloga več. Druga dvojčica se pa že kakšna 2 tedna sama usede, se lepo plazi in tvori zloge. Je pa v štirinožnem položaju manj kot ta prva tako da zgleda kot da bo prva prej kobacala – ni pa nujno ne.
Počasi postajam zaskrbljena in me zanima ali je še v mejah normale, da pri korigiranih 8,5 mesecih ne tvori zlogov, se sama ne usede in da se plazi s pomočjo ene noge? Razvojno ambulanto imamo šele v začetku avgusta. Ali mislite, da bi bilo smiselno poiskati kakšnega fizioterapvta ali naj počakam na razvojno ambulanto? Imate sicer morda kakšen nasvet kakšne vaje izvajati?
Za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.
Seveda lahko počakate do razvojne ambulante v avgustu, nič usodnega ne boste zamudili. Še zlasti zato, ker razvoj prezgodaj rojenih praviloma ne teče “zvezno”, ampak v skokih – in je prav verjetno, da bosta v nekaj tednih obvladali tako plazenje, sedenje in tvorjenje zlogov. In ker je razpon dovoljenega časa za doseganje mejnikov zelo širok, res v ničemer ne odstopata od normalnega za njuno korigirano starost.
Dodatne fizioterapije so seveda koristne – še najbolj za tistega, ki mu te ure plačate 🙂
Po zapisanem pa ne vidim nobene potrebe po takšnih investicijah, raje uživajte v poletju in denar namenite kakšnim varnim igračam, ki so namenjene spodbujanju njunega razvoja ali pa za kakšen izlet na morje ali jezero.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
najlepša hvala za odgovor . Čeprav po mojem mnenju zelo dobro napredujeta, sem želela slišati še strokovno mnenje :). Se je pa danes tudi druga dvojčica večkrat sama usedla, včasih iz boka s pomočjo roke, nekajkrat pa iz štirinožnega položaja nazaj na ritko. Na zloge in bolj pravilno plazenje pa še bom že počakala in jih kot predlagate poskušala spodbujati s pomočjo igrač itd.
Še enkrat se vam zahvaljujem za hiter odgovor in vas lepo pozdravljam.