Pozdravljeni.
Sem sredi 30, imam življenskega sopotnika in otroke. En od njih ima PP. ADHD in motnje avt. spektra. Težava je pri meni, izhajam iz družine alkoholika inmatere odvisne od odnosov. Oče je bil čustveno hladen in odmaknjen. Ko sem brala vaš članek o sto načinih … sem se v nejm kot orok prepoznala. Bila sem strelovod družine. Šele globoko v odrasli dobi se je oče šel zdravit a v odnosu z mamo se je bore malo spremenilo. kjub temu mati vztraja v odnosu z njim. Jaz sem se od njiju oddaljila in nisem več materin čustveni partner.

Težava je v moji jezi in vedenju do najinih otrok. Zdi se mi, da je vsak dan tako naporen, toliko energije porabim, da spravim otroke v šolo/vrtec, da skuham kosilo, da opravimo domače naloge. V življenskem sopotniku imam podporo in pomoč, pošteno si deliva delo in skrb za otroke.
Obstaja v Sloveniji ‘anger management’? Nisem mati kot si želim biti otrokom, veliko vpijem in včasih me vse dogajanje popolnoma preplavi. Še posebej me skrbi, ker so dnevi, ko se mi zdi, da vidim in izražam le nezadovoljnost in razčaranje nad otroki. Včasih, ponavadi iz lastne nemoči ali frustracije, starejša otroka tudi udarim po riti. ne želim biti taka, ne vem pa kam naj se obrnem in kako naj se spremenim. Otroci povzemajo moje vedenje in večkrat je nevzdržno zaradi mojega in njihovega vpitja, loputanja z vrati in prepirov. življenski sopotnik je bolj miren in lažje komunicira z otrokom s PP, bolj sta kompatibilna. Prav tako tudi z drugimi otroki
Včasih menim, da bi bilo bolje za sopotnika in otroke, če bi se jaz umaknila iz naše družine. Občutek imam tudi, da nisem v stiku z vsemi čustvi, moja prva reakcija na karkoli je ponavadi jeza, želim si ‘iti na nož’, nekomu vse zmetati v obraz, se maščevati …

Hvala za kakršenkoli uvid,
nesrečna mami

Pozdravljeni,
Hvala za zaupanje. Vedenje, ki ga opisujete včasih najbrž že prerašča v bes, agresijo, ki jo je zelo težko kontrolirati, ker “spi” v vas in gre za to, da se pretirano odzovete na dražljaje iz okolice, bolj kot to od vas zahteva situacija (npr.vedenje otrok). Menim, da boste brez dela na sebi, vključitve v terapevtski proces, bodisi individualno ali skupinsko, to težko zmogli preseči sami. Problem je v tem, ker verjetno ta jeza, bes, ki ga včasih sprostite v obliki agresije, izhaja iz nepredelanega odnosa z vašimi starši; po vsej verjetnosti jeze nanje, predvsem matere, ki ni ničesar ukrenila v zvezi z odnosom z očetom in je tudi za vas predstavljala zelo slab vzor. Tukaj bo potrebno iti korak po korak in predelati te vzorce, da se bo lahko vaše vedenje do vaše okolice spremenilo. Saj sedaj jezo “kasirajo” otroci, mož, namenjena pa je drugim osebam.

Če se boste odločili se lahko oglasite na pogovor tudi do mene.
Pišete mi lahko na: [email protected] ali pa me pokličete na številko: 070/333-401.

Upam, da sem vam z odgovorom kaj pomagala.

Lepo vas pozdravljam,

Morda še to pojasnilo…Spraševali ste ali obstaja program obvladovanja jeze v Sloveniji?
Program za povzročitelje nasilja ima sicer Društvo za nenasilno komunikacijo. V našem Društvu pa še trenutno zbiramo prijave za skupino tistih, ki imajo težave z agresijo. Do takrat pa je možna individualna obravnava.

Lepo vas pozdravljam,