Moj problem je sledeč. Pred slabim letom mi je umrl dedek in od takrat babica sama živi v trinadstropni hiši blizu Celja. Ker sem najstarejši od vnukov, so mi moj oče ter dve teti in stric predlagali, da se lahko s punco (ona je stara 23, jaz 22) odselim v zgornje nadstropje, če želiva. Vse z namenom, da ne bo mama sama v tako veliki hiši. Oba dva sva še študenta, tako da se nama vsekakor splača živeti v stanovanju, za katerega razen osnovnih stroškov ne bova potrebovala plačevati najemnine (oba delava preko štud. servisa). Problem je drugje: Babica je bila praktično vse življenje gospodinja, dedek pa je delal polno delovno dobo in sicer kot pek v pekarni. Ker je bil babici smisel življenja od vsega začetka le pucanje hiše, skrb za otroke ter za vrt, je z njo pod isto streho težko živeti (hoče imeti vse pod kontrolo). To je izkusila mlajša hči, ki je v zg. nadstropju živela 5 let, pa sta se na koncu skupaj z možem z velikim veseljem odselila v novozgrajeno hišo v Maribor. Problem je bil npr. že to, če je bil čevelj v garaži postavljen malo preveč v levo/desno itd.. A ona tistemu, katerega kritizira, nikoli nič ne reče direktno v glavo, temveč to vedno izveš od ostalih domačih (torej po ovinkih)!?! Problem je tudi to, da je imela ona pri vseh otrocih vedno prost vstop v njihove hiše in se je dogajalo, da je hodila npr, samo prezračit, pa smo nato ugotovili, da je brskala po stanovanju (premaknjene določene stvari itd.). Ona se je očitkov seveda branila z vsemi štirimi in bila na smrt užaljena!?
Torej, kako naj ji sedaj na lep način dopovem, da ima dostop v zgornje nadstropje samo takrat, ko sem doma oz. ko ji to jaz osebno dovolim. Ne da bi kaj skrival v stanovanju, samo občutek, da ima nekdo vedno vse “pod kontrolo”, me iritira!!?

Lej, babice pri njenih letih ne boš premaknil. Ona je takšna, kakršna je. Vidva s punco se iskreno pogovorita med seboj in ugotovita, ali sta pripravljena tam živet in babico sprejet, ali ne. Spremenila je ne bosta. Če je celo življenje brskala, bo še naprej.

A vrat (s ključavnico) pa ni med vama in med babico?

So vrata s ključavnico, ker je vhod ločen. Problem je, ker ona ne razume, da to, da si želiš zasebnost v stanovanju, pomeni tudi to, da ona ne more po svoji volji hoditi not. Če ni kaj po njeni volji, sitnari, dokler ne doseže svoje…S punco sva se pripravljena v marsičem prilagodit, samo nekje je tudi meja…

Glej, pač zakleneš vrata in preslišiš sitnarjenje.
Ta vrata so (kadar vaju ni doma) zaklenjena in pika.
Ni debate, to je edini način, pa če se na glavo postavi, naj se pa postavi.
Za sobivanje morajo biti prilagajanja z obeh strani….tudi če so rahlo neprostovoljna, v življenju
nam marsikaj “ni všeč”, pa moramo kar lepo požreti. Ko bo videla, da (prijazno in mirno)
vztrajata in se ne dasta premakniti z nobeno znano metodo sitnarjenja, bo odnehala.
In bo mir.