POSVOJITVE v državah HAAŠKE KONVENCIJE
Za vse, ki se zanimate za posvojitev otroka v državah podpisnicah Haaške konvencije.
17. julija 2014 so bile na straneh ministrstva objavljene informacije o njihovih dejavnostih na področju mednarodnih posvojitev
http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7477/60793f744e854a59026f147d6166d438/
Kot je razvidno iz objavljenega, so na ministrstvu sicer dejavni, vendar pa v praksi nobenega sporazuma ne izpeljejo do konca; če pa ga že, prihaja do posvojitev žal le redko.
Sprašujem se, ali je mogoče premalo pritiska na naš osrednji organ in jim zadev zato ni treba urediti?!
Ko si v stiku z ministrstvom in želiš informacije za posamezno državo, ti dajejo občutek, da to zanima samo tebe in da to s stališča državnih organov ni pomembno.
Za nekatere od nas pa je to zelo pomembno, kajne? Zakaj si moramo Slovenci v tujini sami iskati poti za posvojitev, ko pa imamo osrednji organ, ki bi moral poskrbeti za iskanje poti in uresničevanje sporazumov v praksi? Zakaj te zadeve lahko funkcionirajo v drugih državah, tudi tistih, ki nimajo agencij?!
Zato pišite, kličite, zahtevajte informacije o možnostih posvojitev v državah podpisnicah Haaške konvencije, o napredovanju sporazumov in izvajanju posvojitev v praksi. Le skupaj lahko zadeve premaknemo naprej!
Oseba, ki je na ministrstvu odgovorna za posvojitve, je Tanja Oberski ([email protected])
Mene pa predvsem zanima zakaj nimamo pri nas nobene agencije za posvojitve? Ali ne bi tako bile zbrane informacije na enem mestu, vedelo bi se kaj se potrebuje, ne pa da CSDji ne vedo kaj delajo in se lovijo?
Dam primer: midva sva edina v postopku na najinem CSD (pred leti so imeli eno posvojitev iz Rusije, drugače nikoli nič).. Seveda se uboga ženska lovi, bere mi zakone, ki jih poznam, govori stvari, ki jih je nekje mimogrede slišala.. lahko rečem, da jaz vem več o postopku posvojitve kot ona.. :S s tem, da mi je že prvič rekla, da v Rusiji kupiš otroka in da to ni glih ok. :S :S
Glede na moje izkušnje (in kot je razvidno iz dopisa na njihovi spletni strani) se trudijo samo, če so spodbujeni k temu in ker to potem morajo storiti (npr. če se bodoči posvojitelji obrnejo na njih in jih prosijo, naj pošljejo poizvedbo v določeno državo (npr. Češka, Vietnam), ki je podpisnica konvencije ali pa če se obrne na njih druga država (npr. v njihovem primeru Slovaška) ali agencija v tej državi (npr. v njihovem primeru bolgarska agencija). Z njihove strani, kot osrednjega organa v državi, pričakujem več samoiniciativnosti, torej iskanj različnih možnosti za vzpostavitve stikov z različnimi državami podpisnicami Haaške konvencije tudi na njihovo pobudo in željo.
Zato še enkrat, odzovite se, pišite, kličite! Le skupaj lahko zadeve premaknemo naprej!
Tudi če mislite, da Slovenija potrebuje agencije – pišite na ministrstvo in jim to povejte. Oni so pristojni za to.
Meni se zdi povsem logično, da dajo prvi pobudo zainteresirani posvojitelji in da so v prvi vrsti sami dovolj zainteresirani in motivirani. Doma sedet in jamrat, kako se ne da, je najlažje. Imet s posvojiteljsko stvarnostjo neskladna pričakovanja je tudi velik problem. V mednarodno posvojitev ne gredo dojenčki, realna starost je od enega leta navzgor, prav tako gre v posvojitev v tujino otrok, ki doma ne bo našel staršev. Zato je kar nekaj otrok azijskega videza iz Moskve recimo. Na Češkem in v Bolgariji gredo v tujino otroci romskega porekla itd. Skratka, otroci so otroci in eni imamo blazno srečo, da so bili namenjeni prav nam 🙂 Mislim pa, da je marsikdo, ki je pripravljen na posvojitev iz Slovenije in bi bil lahko zelo dober starš, daleč od tega, da bi bil sposoben ali željan posvojiti otroka drugega etničnega porekla. In takemu tudi csd in ministrstvo ne morejo pomagat prav nič.
Izgleda, da se je nekaj premaknilo z državo Češko. Včeraj sem bila na CSD in izvedela, da so poslali podatke o nekaj otrocih, s fotografijami, ki bi lahko eventuelno šli v posvojitev. Z ministrstva so to baje poslali vsem CSD in je le en teden dni časa. Gre za otroke stare približno 4 oz. 5 let. Ali še kdo kaj ve o tem?
Ena varianta je, da pošlješ dokumente via naše ministrstvo v Brno in čakaš (čaka se dve do tri leta, a dejansko obstaja dinamična čakalna vrsta, kjer so na prvem mestu otrokove potrebe, realno torej od nekaj mesecev do nekaj let čakanja, več bo jasno, ko bo kakšen otrok prišel domov v Slovenijo). Druga varianta je, da Čehi iščejo otroku starše (običajno starejši, posebne potrebe itd.) in pošljejo poizvedbo po državah, s katerimi sodelujejo (od lani smo med temi državami tudi mi). Podatki o otroku pridejo na naše ministrstvo, od koder jih nato pošljejo po vseh csd-jih. Nato je naloga socialnega delavca, da obvesti kandidate. Če se par odloči, začne zbirat dokumente in kandidira za otroka. Kandidature se nato v Brnu zberejo in tam med prijavljenimi izberejo najprimernejše starše. Sicer pa, tisti, ki ste zares zainteresirani za drugo varianto, najbolje, da o tem jasno seznanite socialno delavko, ki vam je dolžna posredovati podatke, ko le ti pridejo na center. In še, po dosedaj videnemu, imajo Čehi izjemno dodelan in transparenten sistem.