neutemeljen strah
Pozdravljeni,
tudi sama sem se znašla v krempljih anksioznosti in sicer se soočam s popolnoma iracionalnimi strahovi, ki si jih sploh ne morem izbiti iz glave in se mi stalno vračajo.
Imam grozen strah pred posilstvi, in si potem ustvarjam razne scenarije..ne morem se rešiti scenarija, ko sem pred nekaj meseci spala odklenjena (zaradi pozabljivosti cimer) in se je v meni pojavil strah, kaj če je kdo prišel v stanovanje in me je posilil in jaz zato ne bi vedela. Sem izobražena in vem da to iz bioloških stališč ni mogoče, sploh pa ne spim tako trdno in tudi veliko več možnosti imam, da se mi zgodi kaj drugega kot da me kdo posili.
Prosim za Vaš nasvet, kako se s takim strahom, ki je popolnoma nesmiseln in za povrhu še v pretekliku soočim?
Ne bi rada šla k psihiatru ali psihologu, saj menim da moj strah ni tako velik..in res ne bi rada padla na AD..zato prosim za kakšen nasvet, kako si lahko sama pomagam, da gre strah “stran”.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Pozdravljeni,
pravite, da je strah popolnoma nesmiseln, vendar očitno ni, če vas tako okupira.
Omenjate strah pred posilstvom ali imate še kakšne druge strahove? Če ja, katere?
Lep pozdrav,
Hvala za Vaš hiter odgovor.
Strahov imam veliko..vendar me pač nobeden iz med njih ne ovira oziroma hitro mine.
Strah me je teme že od majhnega in ponoči se bojim biti sama. Soočam se pa še s čisto običajnimi strahovi, ali bom naredila izpite in druge podobne stvari.
Prav tako imam čudovitega partnerja in sva skupaj že dolgo časa, ker sem imela slabe izkušnje s prejšnjim, se iz nekega nedoločenega razloga bojim, da bi ga izgubila.
Te moje strahove sem skupaj povezala na tak način, da če si žrtev posilstva se lahko okužiš s spolno prenosljivimi boleznimi in jih lahko preneseš na partnerja. Skratka najbolj me obremenjuje to, da se ne znam prepričati, da nekatere stvari iz bioloških stvari niso mogoče, oziroma se s posilstvom obremenjujem v pretekliku-češ da se mi je to zgodilo in nisem vedela, čeprav ne spim trdno in posledično razmišljam, če sem okužena s kakšno boleznijo.
Na ulicah in drugje v javnosti me ni strah, strah me postane ponoči, saj se bojim, da bi kdo prišel in mi kaj naredil. Vse situacijo še poslabša, če zjutraj ugotovim, da sem spala odklenjena, čeprav živim v bloku in je ta že tako zaklenjen.
Vem da je velik del mojega strahu vrojen, saj od majhnega poslušam, naj se bojim tujcev in je ponoči svet nevaren ipd.
kakorkoli, ko komu razložim svoj strah, se mi zdi neumen, oziroma upravičen do te mere, da se bojim posilstva. Moji črni scenariji pa se mi zdijo neutemeljeni, vendar pa vseeno nočejo stran, saj se mi stalno vsiljujejo v moje misli, ker jih nisem zatrla že v kali.
Pozdravljeni,
Imate več različnih strahov in pravite, da so ti vrojeni. Svoje težave skušate rešiti z samoprepričevanjem – kot pravite, se vam stalno vsiljujejo misli, ker jih niste zatrli že v kali.
Strahovi so lahko le način, kako se notranji konflikti ali travme izražajo na nek popačen način. Čeprav se vam, ko razlagate drugim svoj strah, to zdi neumno, se še vedno vaše počutje ne izboljša in strahovi ostajajo oziroma se nadomestijo z drugim strahom. Predlagam, da morda poizkusite s psihoterapijo? Gre za dolgotrajni proces, ki je osebnostno zahteven, vendar lahko pripelje do izboljšanja. Morda vam bi koristila, saj vam mnogi strahovi onemogočajo kvalitetno življenje?
Lep pozdrav,