Spoštovani,

mi lahko prosim razložite izvid, ki sem ga prejela po punkciji v Centru za bolezni dojk:
“Sprememba na meji zgornjih kvadrantov leve dojke, aspiracijska biopsija s tanko iglo: posamezne skupine epitelijskih celic s povečanimi okroglimi ali ovalnimi jedri in pičlo citoplazmo. Celice so deloma degenerirane in se ponekod vtiskujejo. Vmes so disociirana in degenerirana, gola jedra, beljakovinski precipitat, drobir. Skupki celic so deloma ujeti v kapljice beljakovinskega precipitata in zato manj pregledni.
Dojki simetrični, bradavici simetrični, koža normalno oblikovana, na levi vgreznjena, podpazdušne bezgavke niso otipljive, spraklavikularne niso otipljive, vozljičavost obeh dojk. Diagnoza C3. Priporočam ponovitev aspiracijske biopsije na OI v Ljubljani, glede na to, da je tumor klinično sumljiv.

Hvala za odgovor,

Jana

Jana, drugi podatki so mi neznani, a tudi jaz sem imela vozličavost dojk in tumor. Punkcijo sem opravila na OI, čez nekaj dni sem dobila obvestilo, da gre za rakav tumor. Vsekakor je pametno čim prej ugotoviti za kakšen tumor gre. Še zdaleč niso vsi rakavi!!!
Jaz sem že po operaciji in se super počutim;)
Vesela bom, če poročaš, kaj je bilo ugotovljeno na OI.
Srečno!

Hja, na izvid iz OI sem čakala kar nekaj časa. Punkcijo sem opravljala 16.5.2014, izvid pa sem dobila včeraj in moram reči, da me je kar šokiralo. Napisali so: pičel vzorec, ki je zelo sumljiv za karcinom dojke. Ker je celic razmeroma malo, znaki malignosti pa so le zmerno izraženi, ni mogoče postaviti povsem zanesljive diagnoze (C4). Sprememba se zelo slabo tipa, zato bi bila verjetno vmesna UZ vodena aspiracijska biopsija.
Sedaj sem 13.6.2014 naročena pri prof. dr. Snoj Marku na OI.

In spet je tu mučno čakanje kaj bo. Malo me jezi, ker ne razumem, zakaj se zadeva ne začne zdraviti, če je malignost izražena. Ponovni pregledi, ponovna punkcija, to samo podaljšuje čas in povečuje psihični pritisk.

Lahko vprašam ali si si sama zatipala bulico? Koliko časa si čakala na operacijo? Super je prebrati, da se počutiš dobro 🙂 Naj tako ostane še naprej 🙂

Ja, se strinjam, čakanje na pravo diagnozo zna biti zelo naporno in tudi psihično izčrpava. Žal verjetno lahko samo čakaš in poskusiš ohraniti mirne živce, ker ti vse drugo zares ne bo v korist.
Jaz sem bila oktobra lani na mamografiji, vse je bilo ok. Sredi marca pa sem nekaj zatipala v levi dojki. Ponovna mamografija je pokazala vozličavost in en večji tumor. V mojem primeru je bila punkcija lažja, ker je bil tumor že otipljiv in takoj se je pokazalo, da gre za raka. Od diagnoze do operacije sta minila dva tedna. Žal je bila pri meni varovalna bezgavka pozitivna, zato so mi odstranili vse (če bi bila negativna, bi odstranili samo tumor). Naslednji teden bom začela s kemoterapijo, potem še obsevanje in hormonsko zdravljenje.
Počutim se res zelo dobro, nimam nobenih težav, tudi šivi so že lepo zaceljeni. K sreči je bil tumor na takem mestu (tik pod pazduho), da se tudi oblika dojke ni spremenila. Imam malo večje, zato se res ne opazi. Je pa še prisotna pekoča bolečina zaradi odstranitve bezgavk… ampak ta bo še nekaj časa prisotna, kot pravi moj onkolog.
Žal mi je samo, da nisem bule otipala malo prej, ker če bi bile bezgavke še negativne, potem bi se izognila kemoterapiji.. ta zna biti kar pasja, pravijo.
Ti teh težav verjetno ne boš imela, četudi se pokaže, da gre za rakavo obolenje, ker je še tako na začetku. Zato le mirno. Morda v tem času, ko čakaš, razmisli, kaj v življenju lahko spremeniš na bolje;))
Hvala za lepe želje, vse dobro tudi tebi!

Zdravo,

sama bulice nisem zatipala. Neko spremembo je zaznala zdravnica v Centru bolezni dojk na rednem pregledu. Mamografija je pokazala gosto tkivo, prva punkcija je bila negativna z atipijo celic, druga punkcija pa je pokazala velik sum na karcinom dojke. Tudi sama sebe bodrim, da je mogoče še dovolj zgodaj, glede na to, da je sama nisem zatipala, pa tudi zato, ker mi je na OI zdravnica, ki mi je delala punkcijo, rekla, da se zelo slabo tipa, da komaj najde. Ampak so pa trenutki, ko se mu v glavi pojavi še tisoč vprašanj in sem spet na tleh.
Kako dolgo pa si bila po operaciji še v bolnici? Drugače pa že razmišljam o spremebah v svojem življenju. Določeni problemi in težave so kar izginile in mi sploh niso več pomembni, na prvo mesto sem mogoče že začela bolj postavljati sebe, kot druge. Hvala tudi tebi za vse dobre želje in še enkrat optimizem in dobra volja naj te spremljata še naprej 🙂

Vem ja.. poznam te trenutke .. črne misli se potuhnejo, potem pa z vso silo ‘zatežijo’. Svetujem ti, da greš na ‘prvi zmenek’ z onkologom s plonk listkom .. vse si zapiši, kar te teži. Tvojega onkologa sicer ne poznam. Srečala sem se s tremi in prav vsi so bili nadvse prijazni in vedno sem dobila vse odgovore, ki sem jih želela.
Na OI sem bila dve noči. Prvi dan je sprejem do 12h, naslednji dan sem bila operirana… zbudila sem se v intenzivni sobi, kjer sem bila še čez noč, naslednje jutro pa okoli 10h domov. Za domov sem dobila tablete proti bolečinam. Po kontroli čez en teden sem jih opustila, ker je bilo vse ok in tudi bolelo me ni tako zelo. Bolj je zoprna flaška, v katero odteka limfna tekočina iz odstranjenih bezgavk. Nč bat, ti je ne boš imela, ker ni vzroka, da bi ti odstranili bezgavke. Pri operaciji vedno odstranijo eno (sentinel ali varovalna bezgavka), naredijo hitri test in če je ta pozitivna, potem odstranijo vse, sicer pa ostane samo pri eni. Zelo je fajn, če je negativna, ker potem kemoterapija odpade. V vsakem primeru pa obsevajo.
Ampak, saj še ni nujno, da te operacija sploh čaka. Jaz bi si jo na tvojem mestu sicer kar želela, ker bi me sicer vedno glodalo, kaj se dogaja s tisto bulico. Operacija pa ni takšen bavbav.. je pa odvisno tudi od lege bule. V sobi sem bila z eno gospo, ki je imela prerezano dojko čez bradavico. Sama sebi sem se zdela prava srečnica.
Ja, če hočemo dobiti vojno s tem stvorom, ki nas žre, se moramo postaviti na prvo mesto prioritet. Mamice z majhnimi otroki bi sicer razumela, če ne razmišljajo tako. Jaz sem pa že blizu 50 in z zadovoljstvom postajam sebična;)) No, malo za šalo, je pa deloma tudi res.
Mira

Ja tudi sama bolj ko razmišljam, bolj si želim operacije. Res je, če mi je ne bodo odstranili in bom pod stalnimi kontrolami, me bo nenehno glodal strah kaj se z bulico dogaja. Sploh glede na to, da je malignost izražena. Ali si ti na prvem pregledu pri onkologu izvedela za datum operacije in potek nadaljnega zdravljenja? Kako pa pravzaprav poteka prvi pregled pri onkologu? Sama se moram zglasiti v ambulanti 4, s seboj pa moram prinesti vso dokumentacijo. Tako da sem šla danes do CBD, kjer so mi dali celo mapo, ki vsebuje vse preglede odkar jih opravljam. Imam kar malo strahu pred zdravnikom. Zdravica v CBD je namreč kar neprijazna, nedostopna za moja vprašanja, ko pa mi že nameni razlago, je pa ta zelo skopa. Ali si bila pri onkologu sama ali je šel kdo s teboj? Koliko časa pa ti nameni onkolog?

Na kemoterapijo pa kar pogumno 🙂

Moj spomin na prvi pregled pri onkologu je zelo fajn. Čeprav nisem črnogleda in negativna, sem iz ordinacije prišla veliko bolj pomirjena, kot sem stopila vanjo. Moj onkolog je Dr.Perhavec. Prvič sem imela na listku kar nekaj vprašanj. Zanimalo me je predvsem v zvezi z operacijo in bivanjem na OI, saj takrat o karakteristiki mojega raka še nisva mogla govoriti. Kakšne dokumentacije jaz nisem imela, ker je bila mamografija pred petimi meseci brez posebnosti, izvide punkcije pa je imel itak na računalniku. Ne vem točno, koliko časa sva se pogovarjala, meni se je zdelo, da zelo dolgo. Niti za trenutek pa nisem imela občutka, da preveč sprašujem ali da je meni namenjen čas že potekel. Povedal mi je, da me bo sestra poklicala za točen datum operacije, ki naj bi bil približno čez en teden in tako je tudi bilo. Sestra mi je (po telefonu) tudi zelo prijazno razložila še ostale stvari..kaj naj prinesem s sabo, kakšen modrček in podobno… Na prvi viziti sem izvedela samo, kako je z bezgavkami, večina pomembnih podatkov pa se dobi šele kasneje. Jaz sem jih šele na drugi kontroli, torej čez dva tedna. In šele takrat se lahko bolj konkretno pogovarjaš o poteku zdravljenja.
Kot sem videla, veliko žensk pride na pregled z možem. Jaz sem šla vedno sama. Tudi na preglede po operaciji sem se vozila kar sama. Nimam daleč in počutila sem se dobro. Pač odvisno, kako ti ustreza in kako se počutiš.
Lep konec tedna želim. Jaz grem na Primorsko, zbirat pogum:)

Vreme je bilo čudovito, verjetno ste uživali na Primorskem in v morskem zraku:) sama sem energijo nabirala v hribih. Moram reči, da sem se odpočila, tako fizično kot psihično.

Koliko časa pa traja od operacije pa potem do prve kemoterapije? Ali si informacije glede karakteristik raka dobila po pošti ali na pregledu? Sama sem kar velik strahopetec, te pošte sem se že sedaj bala, čeprav vem, da slej ali prej pošta pride in slej ali prej izveš za kaj gre. Tudi za pregled pri zdravniku kolebam ali naj grem sama, ali naj gre z menoj hčerka? Sprašujem se ali je bolje, da dva slišita ali je bolje, da grem skozi te zadeve sama in svojih bližnjih ne obremenjujem preveč. Niti ne vem, kako na to gledajo zdravniki. Ali si po operaciji veliko počivala, si bila kaj utrujena? Kako pogosto pa si potem sledijo kontrole/pregledi?

Hvala ti za vse odgovore, res najlepša hvala. Tvoji odgovori mi veliko pomagajo pri premagovanju lastnih črnih misli.

Naj ti se jaz odgovorim na vprašanja.
Po operaciji je kema zelo različno jaz sem bila operirana v začetku februarja in sem s kemo začela čez 6 tednov. Ena druga je začela čez 14 dni po operaciji, ker je imela manjši poseg in je rezultat pokazal na precej bolj agresivno sorto.

Jaz sem bila po operaciji kar utrujena in svoh še kakšen teden. Kontrola je vsak teden…pogledajo rano, odstranijo drenažo..itd.se zgodi, da imaš na pregledu druge kirurge.

Rezultat sem izvedela na pregledu in dobila potem se po pošti.

Na vse preglede hodim sama. Itak pač rezultat je tak kot je… tudi, če bi šel kdo z mano ne bi bilo nič drugače. Niti nisem neki na veliko debatirala…skratka sprejela sem kar so predlagali ostalo bom morala sama narediti z alternativo, zdravim zivljenjem in se kaj spremeniti, dodati…itd.

Mene je bilo se najbolj strah kemoterapije..ampak evo se držim in se dve pa bo konec :). No potem me čakajo še obsevanja in hormonska terapija.

Evo nas, spočite in polne energije, po tako lepem vikendu;))

Tudi jaz bom začela s kemo približno 6 tednov po operaciji. Nikoli nisem bila niti malo utrujena. Tudi drugih nevšečnosti nisem imela. En teden po operaciji sem že delala..sem s.p. in delo mi pomeni hobi. Vem, da imajo nekatere operiranke težave z roko na operirani strani. Znanki so vzeli samo eno bezgavko, pa roke ne more dvigniti v zrak, niti ne more zapeti modrčka. Menda je odvisno od vztrajnosti pri vajah (pokaže fizioterapevtka), malo pa še od splošne kondicije, let in verjetno še kaj. Kot je zapisala že Mici, na začetku je kontrola vsak teden in na prvi ali drugi dobiš vse podrobnosti o raku – v živo. Vedno ti bodo vse poslali tudi po pošti. Ti pregledi trajajo do takrat, ko konzilij odloči o poteku zdravljenja. Takrat dobiš datum za kemoterapijo ali pa obsevanje, kot bo verjetno v tvojem primeru. Jaz na pregledih nisem imela drugih kirurgov, vedno samo mojega. Dva druga sem spoznala, ko sem šla (med dvema pregledoma) na punkcijo limfne tekočine v kirurško ambulanto. Za razliko od Mici sem jaz veliko spraševala.. če nisem razumela, sem hotela pojasnilo, ker bi sicer težko živela.

Hm, jaz hčerke ne bi vzela s sabo. Morda moža. Ampak sem se odločila, da grem sama. In ni mi žal. Če je hčerka tak karakter, da ti bo v pomoč, zakaj pa ne.. Jaz imam okoli sebe take mile jere, da jih je ta moja bolezen precej bolj prizadela in potrla kot mene in mi niso niti malo v pomoč. Na koncu moram jaz tolažiti, to pa jemlje energijo.
Če želiš, preberi knjigo Mavrica v pločevinki. Avtorica je mimaŠ, ki je bila baje zelo aktivna na tem forumu pred leti. Žal je izgubila boj z boleznijo. Knjiga je zanimivo napisana, čeprav si na koncu verjetno vsaka zaželi: da bi bila moja pot vsaj precej drugačna.

Ma najbolj od vsega mi gre na živce, ker kar naprej nekaj čakam… in ni videti konca. Zdaj čakam četrtek;))

Ja moram reči, da je moja hči še največji optimist v vsej zadevi. Na vsak način želi prisostvovati pogovoru z zdravnikom. Sama pa bolj razmišljam, da bi se ga udeležila kar sama.
Praviš, da je potrebno po operaciji telovaditi? Ali se te vaje dela vsak dan, so težke? Zakaj pa je potrebno opravljati punkcijo limfne tekočine? Na koliko časa pa ponavadi je potem kemoterapija?

Srečno v četrtek 🙂 bom v mislih s teboj

O ja, s tako hčerko bi si jaz upala na pregled. Zdravnik zagotovo ne bi imel nič proti, je pa res, da je najbolj pomembno, kako čutiš ti. Kar bodi malo sebična in svoje občutke postavi na prvo mesto.

Vaje pokaže fizioterapevtka. Sedem jih je in niso prav nič težke. Je pa res, da poznam ženske, ki imajo z roko na operirani strani velike težave. Ne vem od česa je odvisno… jaz od prvega dne nimam težav, morda me pa še doletijo, kaj se ve. Fizioterapevtka svetuje vaje trikrat na dan. Jaz jih delam pogosteje. Kadar imam čas.
Limfna tekočina se nabira na mestu, kjer so bile odstranjene bezgavke. Prvi teden odteka po cevki v stekleničko. Potem stekleničko odstranijo, zato je potrebna punkcija. Meni so jo punktirali dvakrat. Tretjič pa je onkolog rekel, da jo je že zelo malo in jo je pustil, da je sama našla drugo pot .. po nekaj dneh je oteklina res izginila in zdaj o njej ni več ne duha ne sluha. Če ti bodo odstranili samo varovalno bezgavko in bo negativna, potem teh težav ne boš imela. Pred operacijo ti bodo vbrizgali izotope, s pomočjo katerih kirurg dobi varovalno (sentinel) bezgavko. Če tista ni pozitivna, potem tudi druge niso. Test naredijo kar med operacijo.

No, končno lahko rečem: jutri:) .. saj ne, da bi se veselila KT, ampak bi rada, da bi bilo že enkrat vse tole za mano in da bi spet zaživela normalno.. čeprav tako, kot je bilo, ne bo več. Vedno bo nekaj glodalo v ozadju. Se bomo pa še bolj potrudile, da nam bo lepo, kajne.
Hvala, ker boš jutri stisnila pesti:))

Mirca se veselim s tabo 🙂 in te čisto razumem.

Jana kemoterapije so na 14 dni ali 21 dni….odvisno od tega kako je agresivna oblika, tip…itd.

Priporočam branje bloga tukaj
Darja ima trojno negativnega in je imela kemoterapije na 14 dni.

Vzemi hčerko zraven, če si želi. Na ta način ima ona občutek, da ti na nek način pomaga in ji je lažje.

Sabina1235, mislim, da bom res vzela hčerko s seboj. Hvala 🙂

Mirca jutri bom stisnila pesti 🙂

Pozdravljene!

Stranske učinke kemoterapije se da precej omiliti z različnimi naravnimi zadevami, od pitja čajev do jemanja prehranskih dopolnil, koloidno srebro, origano olje, h.olje itd….
Če vas zanima, se oglasite, ker je svetovanje individualno glede na težave…

LP Amalija

Evo, preživela;)) Včeraj cel dan čakala, kaj se bo zgodilo..pa nič posebnega. Samo precej bolj zaspana sem bila, ob osmih sem že spala. Zjutraj pa je bila prva misel: lačna. Včeraj sem bolj malo jedla, ker sem pričakovala, da bom vse zbruhala. No, saj bom morda tudi danes, ampak lakota je hudič:) In veliko pijem, to pa res. Naslednjo KT imam 2.7., kar je čez 20 dni.

Mici, tisti blog sem začela brati tudi jaz, ko sem izvedela za diagnozo. Pa tudi hitro nehala, ker sem dobila občutek, da če nimaš en kup prijateljic in znancev na položajih, ti nihče ne pomaga.

Amalija, vem za različna prehranska dopolnila, ampak te stvari je fajn jemati z vero, da pomagajo. Zaenkrat prisegam na dobro in kvalitetno hrano. In čaje, seveda.

Jana, danes boš imela tudi ti nekaj novičk, kajne. Dobro opravi. Si potipkamo še kaj;)

O super si jo odnesla :), jaz drugi dan nisem bila za nikamor.
Jaz berem se ameriške bloge…se ji zdi, da dobim kar veliko informacij, pa nekako lažje se počutim, pa tisti občutek, da nisi sam in edini. Skupaj smo močnejše :).

O kako je super slišati, da si dobro 🙂 sem prav vesela. Res je fino slišati. Naj se dobro počutje nadaljuje naprej 🙂 Verjetno je to, da imaš apetit dober znak – dober tek 🙂

Ja, tudi jaz imam nekaj novičk: operirana bom v vsakem primeru, samo dognati morajo točno. V ponedeljek imam konzilij na rentgenu, verjetno mi bodo delali še enkrat mamografijo. Potem bom dobila datum še za ultrazvočno vodeno punkcijo, kjer bodo z debelejšo iglo vzeli vzorec tkiva in ga analizirali. Z vsemi temi rezultati se bom potem ponovno oglasila v ambulanti, kjer se bomo natančneje pogovorili o zdravljenju. Ker bodo dejansko vzeli vzorec iz tumorja ven, bodo tudi že bolj poznali njegove karakteristike. Skratka čaka me še malo negotovosti, ampak komaj čakam, da grem na operacijo, da gre to iz mene ven, in da se začnem zdravit. Da končno lažje zadiham, mislim, da bo lažje, ko bo stvor zunaj mene.
Medicinska sestra je bila zelo prijazna, zdravnik pa tudi.

Lep vikend, čim bolj ga izkoristimo 🙂 in ja se še tipkamo