Pozdravljeni
Imam velik problem ki vpliva na mojega otroka.
In sicer s partnerjem imava triletnega otroka in se enega pricakujeva.
Ziviva skupaj z njegovim bratom ki je 80%invalid, do lani je tasca se zivela z nami ona se je sedaj preselila na hrvasko in pustila tega svojega sina tu kajti on hoce biti tu in moj je preprican da je on tu bolj samostojen.
No problem je moj pusca otroka bratu da ga cuva kajti je preprican ker ga je mami prepricala da je on tega zmozen ampak ni, da moj lahko spi po cele dneve da gre kamor ce ko mu zapase in da ima kdo cuvat otroka ko jaz popoldne delam. Sosedje mi pravijo da je tudi nasilen ko ga ta brat merka in da mali joka to je soseda tudi povedala mojemu in da se boji da mu bo pocil film in da ga lahko poskoduje. Moj zopet preprican da njemu ze ne bo film pocil, pa se to moj brata sploh ne pozna tko kako on reagira na kaksne situacije itak ga ni nikoli doma.
No sedaj jaz razmisljam kako naj resim ta problem kako naj posljem tega brata naj gre k mami zivet in naj ga ona vodi cez zivljenje, ker odkar nje ni tu se mi zdi da se je njemu se bolj odpikal.
Pogovor z mojim ne pride v postev, ker misli da napadam brata kar sploh ni res sam bi rada zascitila otroka.
Prosim za kakrsen koli nasvet!!!!!!!!!!!

Premalo informacij si dala, da bi ti lahko dala nasvet. Ne razumem kako tvoj partner lahko prespi cel dan, potem gre naokoli in vajinega otroka pusti bratu, ki je še povrh 80% invalid. Otrok star tri leta, ki potrebuje celega človeka. In ti še v pričakovanju drugega? Torej iz tega sklepam, da je tvoj partner kot oseba zelo nezrela oseba. Naredi otroka in potem ga mora brat čuvati. Ne tega ne razumem in 80% je dosti, da invalidni človek, res ne more maksimalno poskrbeti za otroka. Triletnik zahteva celega človeka in če s tvojim partnerjem se ne moreš o tem pogovoriti. Ja potem ti ostane, da enostavno ga pustiš, greš na svoje. Se dogovorita, kdaj bo otroke imel tvoj partner, če je tako, je najboljše da je kdo iz CSD prisoten, če je sploh zmožen počuvati svoje otroke.
Morda je to rešitev, ki je stresna zate, za otroka in še za prihajajočega otroka. Vendar ne misliš živeti tako, dokler tvoji otroci ne postanejo samostojni, saj se med tem časom zgodi lahko marsikaj.
Jaz bi jo popihala takoj stran in otroci gor ali dol, samo tko živeti-to je muka. Že branje tvojega posta, me je zmrazilo, kaj šele da bi to doživljala na lastni koži. Na dolgi rok, bodo hude posledice če ostaneš. Če pa greš, na začetku bo hudo. Morda boš imela ob sebi koga, ki ti bo pomagal prebroditi krizo in če ne gre drugače. Ko si v službi, daj otroka čuvati staršem, kaki dobri kolegici. Ne vem-možnosti so, samo pogum je potrebno zbrati in narediti, tako, da bo tebi dobro in v prvi vrsti, da bo tudi otrokom lepo. Imej se rada, če se nimaš rada, potem boš pač trpela v nekem skupnem življenju, ki ne prinaša mirne prihodnosti.
To je samo moje mnenje, sama pa odločaš o svojem življenju!