Pozdravljeni.

Sem mati petletnega otroka, ki ima za sabo že številne operativne posege, bolnišnice, zdravljenja, preglede pri psihologih in pedopsihiatrih….. Že vsa leta se bojujemo s prehranjevanjem. Bili smo na zdravljenju v Grazu, pa ni pomagalo…..

Obiskujema tri različne psihologe, dva pedopsihiatra, pa nihče ne ve, kako bi nam pomagali.

Otrok noče jesti, skrivoma hodi bruhat, odklanja vso hrano, predvsem pa ima težave s trdo hrano, Ne mara ničesar, nič mu ne diši, otrok ne bi jedel, če ga ne bi silili. V vrtcu mu miksajo, da vsaj nekaj poje, doma se miksanja izogibamo in mu ponujamo pretežno nemiksano hrano. Tudi v vrtcu imajo probleme, ne želi jesti, ali pa porabi za vsako žličko 5 minut ali celo več.

Doma mu damo naprimer za kosilo juho z razkuhanimi zvezdicami, tako dolgo bo jedel eno žličko, da bo dejansko hrana v ustih postala zmiksana. Ni šans, da bi pogoltnil košček, se zraven davi in kašlja, prisili se na bruhanje,…. V glavnem, doživljamo največjo grozo in moro v življenju, otrok mi dejansko greni s tem življenje, Naredili smo vse, se obrnili na vse možne naslove, uspeha ni. Zdravniki samo pravijo, naj vztrajamo, naj postavljamo meje…..

Ali je kje kdo, ki se ukvarja s prehranjevanjem, da bi otroka naučil, kako jesti trdo hrano, ker mi več ne znamo.

Otrok porabi za dva 4 njoke(mehko kuhane) in dva nageca (piščančja nuggetsa) 4 ure. Res, 4 ure potrebuje, da to poje. Za en tanek kruh z rezino klobase porabi 3 ure. Smo pred kratkim ugotovili, da hodi na stranišče bruhat med hranjenjem. Je imel izgovor, da ga tišči lulat, pa smo mu pustili, potem pa sem v umivalniku našla ostanke hrane. Tudi za omaro v jedilnici smo po slučaju našli še stare ostanke hrane. Pa v košu izpljunke hrane. Moram reči, da se nam vsem že ob otroku meša. Ne znamo več naprej. Otrok v vrtcu strašno laže, si izmišljuje, hoče biti glavni, hoče izstopati, išče pozornost…… Čeprav je dobi v ogromnih količinah. Nobena pohvala ne pomaga, nobena nagrada,… Nič ne pomaga.

Pomoč.

Lepo pozdravljeni!

Kako je potekala vaša nosečnost? Kakšen je bil porod? Se je otrok dojil, kako dolgo? So bile pri tem težave? Je težava nastala že pri uvajanju goste hrane?

Otrok verjetno na tak način vrši kontrolo, ker jo drugače ne more ali ne zna. Kakšni so vaši odnosi v družini? Morda išče tudi pozornost? Ste morda poskusili tudi obratno metodo, brez prisile?

Kaj menite, da bi se zgodilo, v kolikor ne bi pokazali, da se s tem obremenjuje cela družina, mu pripravili obrok in v kolikor ne bi pojedel, tudi pospravili? Mislite, da pri tretjem obroku ne bi sam pričel jesti?

Hvala in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]