Pozdravljeni,

sem fant star 23 let. Že dalj časa imam probleme z uriniranjem ob prisotnosti drugih in nimam ideje, kako naj se tega rešim. Takoj, ko je nekdo zraven ali pa ga čutim v WC-ju v bližini, totalno zablokiram. Na splošno sem sicer kar samozavesten in nimam večjih težav z razgovori in socialnim stikom. Se pa precej nelagodno počutim v stvareh vezanih s spolnostjo.

Če sem sam na WC-ju, nimam problemov z uriniranjem, a na javnih straniščih, lokalih in podobno je uriniranje zame izredno mučno opravilo, saj mi ne uspeva, ne glede na to, tudi če me močno tišči. Sedaj še delam v podjetju, kjer je večje število zaposlenih in imamo skupne odmore ter skupno stranišče. In v tem odmoru velikokrat ne morem odtočiti in moram potem čakati na naslednjega (vmes ne morem na WC). Sčasoma mi sicer uspe, a rad bi, da bi uriniranje potekalo brez problemov, saj sem v primeru, da mi ne uspe, precej bolj nezbran, razdražljiv in delam napake. Prosim za kakšne predloge, kako naj odpravim težavo.

Lp

Pozdravljen,
Tvoja težava je vsekakor neprijetna. Kolikor razumem se težko sprostiš in posledično težko uriniraš v javnih straniščih kjer je prisoten še kdo, vendarle pa ti “uspe” urinirat tudi v takšnih okoliščinah, če nimaš druge možnosti. Iz tega sklepam, da bi se dalo z vajo naučiti se sprostiti. Mogoče lahko poskusiš že ob prvem tiščanju in ne čakaš na naslednji odmor v službi.
Kot sem rekla, je tvoja težava sicer neprijetna, vendar menim da jo je mogoče ublažiti. Do neke mere menim, da ima veliko ljudi težavo s tem, da bi sproščeno urinirali kadar so prisotni drugi. Ni pa to ogrožujoče.
Morebiti se oglasi še kdo od bralcev s svojo izkušnjo.
Vse dobro in lep pozdrav,
Bernarda

Pozdravljeni,

Ja, problem je, ker se ne morem v takih primerih sprostiti. Saj poskušam odliti že ob prvem tiščanju, vendar mi velikokrat ne uspe, razen če sem prepričan, da sem sam. Sicer pa čakam toliko časa, da sem sam, pa še takrat je kdaj problem. Grem ven iz WC-ja pa nazaj notri itd… V glavnem, zoprno mi je. Verjamem, da bi mi uspevalo, če bi bil bolj sproščen, toda nisem.

Lp

Pozdravljeni,

Spet se oglašam. Morda sem napisal tako, da vse skupaj zveni precej nedolžno. Ampak me kar močno skrbi. Za zdaj je problem samo psihične narave, vendar se bojim, da se lahko pojavijo tudi kakšni telesni bolezenski znaki, če problema ne odpravim. Ni normalno, da ne morem urinirati ob prisotnosti drugih in ne razumem, zakaj tega ne morem napraviti. Me je sram iti na potrebo? Morda je to vzrok, čeprav si vedno dopovedujem, da je to nekaj vsakdanjega in nujnega.. Morda nimam takega curka kot tisti zraven.. Morda me je strah, da me kdo s hrbta napade.. Ne razumem povsem, tisti tok misli, tudi takih, ki se jih ne zavedam, me pač zablokira..
Malo imam tudi na sumu dejstvo, da sem moral v preteklosti velikokrat urinirati v lonček, zato da so me potem testirali na droge. In vedno mi je nekdo stal za hrbtom, ali starši ali pa neki drugi kekci. In to me precej nerviralo.. Ja, priznam, kadil sem travo. In tudi takrat sem priznal, a to ni bilo dovolj, še vedno sem moral dati urin..
Te zadeve niti niso važne, želim si le, da bi normalno scal, takrat ko me tišči, pa kjerkoli že sem. Mi lahko daste kak nasvet, kam naj se obrnem po kak nasvet 🙂 Sicer se pa že bolje počitum sedaj, ko sem se razpisal..

LP

Pozdravljen,
Glede na to, da te težave z uriniranjem precej motijo in obremenjujejo bi bilo dobro, da se obrneš najprej na osebnega zdravnika, ki naj presodi ali lahko tvoje zadrževanje urina vodi v kakšne fizične težave. Napoti pa te lahko tudi do psihologa s katerim lahko poiščeta vzrok težave. Možno je, da je to povezano z izkušnjami v preteklosti, ki jih opisuješ v zvezi s kontrolo urina.
Nisem želela podcenjevati tvoje težave saj vem, da zna biti zelo neprijtna in tudi lahko razberem, da te precej obremenjuje. Zaradi tega je tudi prav, da poiščeš pomoč.

Seveda bom vesela, če se še oglasiš in poveš kako ti gre. Vse dobro, lp
Bernarda