Prejšnji teden sem s carskim rezom v 35 4/7 rodila deklico. Celo nosečnost sem imela težave, vendar baje nič tako posebno velikega. Dokler mi v torek zjutraj ni začela odtekat plodovnica, kar pa nisem vedela, saj je odtekala po kapljicah. Šlo bi naj za visok razpok mehurja. Tako da sem rodila 14 ur po tem.

Vse je bilo ok, dokler danes nisem dobila svojega odpustnega pisma, ki me je čisto šokiralo, saj do zdaj nisem vedela, kaj točno se je dogajalo po porodu. Tudi vse razlage iz izvida mi niso jasne. Ker povedali so mi samo, da ima težave pri dihanju.

Takoj po rojstvu je zajokala, vse je bilo ok, po 2 minutah so se začele težave. Nastala je sekundarna depresija dihanja, bradikardija, postala je bleda in hipotonična. Potrebovala je periferno stimulacijo, ventilacijo preko maske, kratkotrajno masažo srca. Po vsem tem je postala bledorožnata, blago dispnoična, normokardna, nekoliko boljšega tonusa, potrebovala je 30% kisik. Dobila je antibiotike zaradi suma na perinatalni infekt. Naslednji dan je bila blago dispnoična, imela porast procalcitonina in nižji serumski kalcij. Ker je potrebovala vedno več kisika, so jo 3. dan prestavili na intenzivno nego, kjer so jo priklopili na umetna pljuča. Ne vem, zakaj so čakali tako dolgo, saj je njeno dihanje bilo videti grozno vse te dni. Nato je bilo iz dneva v dan boljše.

Danes, 9. dan, je njeno stanje stabilno. Diha sama, ni več v topli posteljici.

Apgar je bil 8/6/8.

Vem da brez preiskav (uz glavice in vse ostalo) ne moremo vedet nič. Me pa zanima, kaj lahko pričakujemo po vsem tem. Grozno me je strah, da je vse to pustilo kakšne posledice na možganih 🙁

Hvala in lep pozdrav

Spoštovana,

sekundarna apnoe (kar pomeni, da otrok po rojstvu najprej zadiha, potem pa spet zaspi) je pogosto povzročena z zdravili, ki jih dobi porodnica med porodom proti bolečinam – in ki se lahko kopičijo v plodu, zato ta kaže precej večje učinke zdravil kot njegova mama. Drži tudi, da je lahko prvi znak prirojene bakterijske okužbe – in morda je bilo tako tudi pri vaši novorojenki (na to kaže čas, ki je minil od odtekanja plodovnice do rojstva deklice, ko so imele bakterije iz rodil “prosto” pot do ploda). Dihalni premor zelo hitro spremlja tudi upočasnjeno bitje srca (bradikardija) ter slabša prekrvljenost kože (bledica), ohlapnost mišic. Ob takem stanju otroka se odločimo za “oživljanje” – najprej novorojenčka le brišemo, drgnemo (taktilno draženje), če to ni dovolj, ga “napihnemo” preko maske in balona s kisikom, zelo redko se odločimo za pravo masažo srca (v ljubljanski porodnišnici le pri res slabih novorojenčkih, ki potrebujejo tudi intubacijo – vstavitev cevke v sapnik in umetno predihovanje; po izkušnjah se v drugih porodnišnicah kar pogosto odločijo za “masažo srca”, ki pa je – vsaj po mojem mnenju – bolj dražljaj za dihanje kot pa pravo “stiskanje” srčka :-)). Na to kaže tudi njena ocena po Apgarjevi – 8 v 1. in (predvidevam da) v 10. minuti 8 ne kaže na kaj hujšega, usodnega.

Dogajanje v naslednjih dneh po rojstvu tudi kaže bolj na lažjo okužbo, ki se je “mešala” še z dihalno stisko zaradi nezrelih pljuč – prokalcitonin je v prvih 48 urah vedno povečan (zato ga v Ljubljani v tej starosti niti ne določamo, dosti bolj zanesljiv je CRP). Nizek kalcij – ne pomeni prav nič določnega, lahko gre celo za laboratorijsko vrednost. Priklop na “umetna pljuča” (respirator) 3. dan – tudi v Ljubljani verjetno ne bi ravnali drugače, saj to, kako se “novorojenček matra” ni pravi razlog za agresiven poseg, kot je npr. intubacija. Čeprav tudi pri vašem opisu ni jasno, ali je bila novorojenčica intubirana ali je le dobivala nadtlak (CPAP) preko maske oz. nosnih nastavkov. A je očitno itak že vse mimo…

Z vami pa se ne strinjam, da “ne moremo vedeti nič glede morebitnih posledic na možganih”. Sam potek (ogrožena bi bila zlasti, če bi bila dlje časa z nizko vsebnostjo – saturacijo krvi s kisikom, bi imela “kislo” kri – v acidozi, bi potrebovala zdravila za vzdrževanje krvnega pritiska, zdravljenje s pripravki krvi ipd.), zlasti pa ultrazvočni izvid (UZ glave so že ali ga bodo še zanesljivo naredili) povedo skoraj vse – in kadar poteka tako, kot je pri njej, lahko skoraj damo “garancijo” za normalen razvoj, brez posledic. Da bi težave neposredno po rojstvu pomenile kaj hudega, pa kar pozabite.

Uživajte torej v pomladi, morda ste celo že doma!

Najlepša vam hvala za vaš tolažilni odgovor 🙂

Naj povem, da sva od včeraj, po (zame) dolgih 3 tednih, končno doma. Se mi je zdelo, da tega dneva ne bomo nikoli dočakali. Tako da si ne morem predstavljat kaj preživljajo starši, katerih otroci so rojeni še prej in so po več mesecev v bolnišnici.

Sicer se morava naslednji teden še vrnit po izvide eeg-ja, ter na še en uz glavice in srčka. Prvi uz glavice je bil vredu, ni bilo nobenih krvavitev, kar je mene najbolj skrbelo. Tako da zdaj verjamem, da bo vse ok, ker tudi mora bit 🙂

Hvala vam še enkrat za izčrpno obrazložitev celotnega dogajnja, katerega nisem najbolj razumela.

Lep dan še naprej,
Janja

Pozdravljeni,

imela bi še eno vprašanje glede izvida EEG-ja. Odpustnega pisma in ostalih izvidov še nimamo, tega pa smo dobili domov po pošti. Pri zadnjem UZ glavice je zdravnica komentirala, da je vse v redu. Na srčku je sicer še luknjica, ampak to je bilo pri prvem otroku enako.

Na kratko, za kar se mi zdi, da ni tako kot bi naj bilo. V izvidu piše, da nad desno hemisfero beležijo posamezne bifazno oblikovane visoko amplitudne ostre valove. Mnenje: blago do zmerno abnormen posnetek na račun ostrih valov nad desno hemisfero. Pri deklici so navedene periventrikularne hiperehogene spremembe v možganovini, lokalizacija ni jasna. Morda ostri valovi sovpadajo s temi spremembami v možganovini. Kontrolni posnetek čez 3-4 mesece.

In me zanima, kaj točno to pomeni. Kaj pomenijo tiste spremembe v možganovini?

Moja deklica drugače super napreduje, v 2 tednih, odkar sva doma, je samo ob dojenju pridobila 500 g.

Hvala in lep pozdrav,
Janja

Zanima me še, kaj točno pomeni opis izvida biopsije placente..

Placenta, ostalo:

Plodovi ovoji primerne histološke zgradbe, z blagim limfocitnim vnetnim infiltratom v decidualni plasti fokalno.

Popkovnica primerne zgradbe, brez kakršnegakoli vnetja, le fokalno sveže krvavitve ob krvnih žolah. tkivo placente z znaki minimalne hipoksične poškodbe in s 6 mm velikim akutnim infarktom. Korangioza.

Zanima me predvsem, kaj pomeni izraz korangioza?

Lep pozdrav, Janja

Draga Janja,

EEG je elektrofiziološka metoda, s katero ocenjujemo predvsem delovanje možganske skorje. Ob ostrih valovih gre res lahko za izbruhe aktivnosti možganskih celic (kot epileptični napadi), lahko pa gre za “artefakt”, torej lažno in zato povsem nenevarno motnjo v zapisu. Zato je zelo pomembno hkratno opazovanje otroka (ali video), o katerem lahko le ob znakih napada (krči – trzljaji – odsotnost ….) v času nepravilne EEG aktivnosti potrdimo (ali izključimo) patologijo. Glede na izvid in precej kasno kontrolo bi sodila, da je šlo pri vašem dojenčku za nepomemben artefakt in ne za nekaj bolezenskega.

UZ preiskava je slikovna preiskava, z njo torej ocenjujemo zgradbo, ne pa delovanja možganov. Ocenjujemo lahko tako skorjo (sivina – kjer so telesa živčnih celic nevronov) kot povezovalno nitje – možgansko belino (kjer potekajo “repi” celic – možgansko nitje, ki prevaja dražljaje iz skorje v nižje centre). Periventrikularna levkomalacija označuje povečane odboje zaradi poškodbe nitja, najpogosteje v predelu ob stranskih prekatih v zatilnem režnju (ki je najbolj ranljivo za motnje pretoka – in s tem dobave hrane in kisika). Nitje nima električne aktivnosti, zato EEG ni metoda za ugotavljanje okvare.
Torej je verjetnost, da bi bil EEG izvid abnormen zaradi okvare, ki so jo ocenili ob UZ pregledu, zanemarljiva.

Seveda diagnoza periventrikularne levkomalacije prinaša veliko tveganj za težave, predvsem v grobem gibanju (sedenje, hoja). A je k sreči znano, da se v veliki večini primerov izkaže, da ni šlo za pravo PVL, ampak za napačno (precenjeno) oceno preiskovalca… Kaj več o tem vam bodo povedali ob UZ kontroli – če bi šlo za pravo PVL, bodo ob kontrolnem pregledu v tem delu možganov vidne drobne votlinice – cistice. In če bodo kaj takega res odkrili, vam bodo vse lepo razložili. Če bo kaj nejasnega, pa se spet bereva…

Pozdrav,

Draga Janja,

horangioza je izraz, ki ga patologi uporabljajo za opis povečanega števila drobnih žilic – kapilar v resicah posteljice. Gre torej za mikroskopski opis, ki nima vedno povezave s “kliničnimi” (dejanskimi) težavami nosečnice ali ploda. Horangiozo opisujejo pri nosečnicah s sladkorno boleznijo, pri tistih, ki živijo na večji nadmorski višini in pri kadilkah. Ker pa gre lahko za povsem “subjektivno” oceno preiskovalca ali pa gre za povsem omejen pojav na majhnem delu posteljice, ni nobene potrebe, da vas skrbi.

Vsi ostali opisi pa so bolj povezani z “normalnim” staranjem posteljice, ki se prične proti koncu (v zadnji tretjini) nosečnosti.

Lep pozdrav,