Iščem pomoč povsod, kako naj moji 6 letni punčki povem, da njenega atija naenkrat ni več in ga več ne bo? ko jo gledam tako veselo in razigrano enostavno nimam srca, da bi ji to veselje odvzela…Nimam več veliko časa jaz pa sploh ne vem kako naj začnem, da bi bilo čim manj boleče….

Spoštovana žalujoča mamica, iskreno sožalje.

Sama nisem izgubila partnerja, vendar sem morala otroku povedati, da kljub vsemu veselju, pričakovanju našega dojenčka ne bo, ker je umrl. Po konkretnem pogovoru s psihologom sem prišla domov in povedala, da je dojenček umrl. Pri nas smo jokali vsi skupaj…, bilo je boleče, ampak smo predelali, po večkratnih pogovorih …

Povej tako kot je, otroci razumejo … ne govori, da je nekdo šel, da je zaspal … takšni odgovori lahko privedejo do tega, da si otrok ne bo upal zaspati … povej tako kot je, povej, da boš naredila vse, da se tebi in tvojemu otroku ne bo nič hudega zgodilo in da ga imaš rada.

Veliko moči ti želim