Spoštovani!

Zanima me vaše mnenje o smiselnosti oziroma potrebnosti (homeopatskega) zdravljenja. Namreč če me spomin ne vara, sem v preteklosti, do dveh ali treh let nazaj, bila kar zdrava, tudi pozimi, občasno se me je lotila kakšna gripa, prehlad in podobno, načeloma pa kaj hujšega ni bilo. Kar pa je bilo zahtevnejšega, pa sem sproti »reševala« pri zdravnikih, saj takrat za homeopatijo še nisem slišala.
Predvsem zadnjo zimo pa sem skoraj ves čas nekako prehlajena. Imam majhnega otroka, ki tudi slabo spi in je veliko bolan, zaradi česar tudi sama slabo spim, od njega pa se v takšni ali drugačni obliki nalezem vsakič, ko zboli. Če pa se ne, pa kaj prinesem od pediatra, kjer praviloma kar dolgo čakamo na vrsto. Prvo zimo, ko je bil otrok zdrav, sem bila kar zdrava tudi sama, le težave sem imela s ponavljajočimi mastitisi, a žal tudi takrat še nisem prišla do informacije, da bi lahko to zdravila s homeopatijo. Upam, da se težave ne bodo ponovile. Svojo slabo odpornost pripisujem v precejšnji meri slabemu spanju. Večinoma tudi ne zbolim hudo, redko imam povišano telesno temperaturo, tako da vse prebolim »na nogah« in vglavnem brez pomagal. Morda vzamem kakšen sirup za grlo ali kašelj, če me to zelo muči.
Namreč težave so naslednje: včasih me boli grlo, skoraj vedno pa smrkam in kašljam, težave z grlom so delno povezane s tem, saj mi sluz »zateka« v grlo. Nos imam precej zamašen (morda imam kronične težave s sinusi, a ker se nikoli nisem poskusila zdraviti v zvezi s tem, ne vem niti, kako to izgleda). Tudi spomladi, ko drevesa in rožice cvetijo, ponavadi občasno smrkam, kiham, kašljam. Nimam nobene dokazane alergije, res pa nikoli oziroma že leta nisem imela občutka, da so težave tako hude, da bi se testirala. No, celo zimo tudi kašljam, večkrat ostanem skoraj brez glasu (ker ne »šparam« glasilk, tudi ko je hudo in otroku pojem, se z njim veliko pogovarjam…). Kašelj je pogosto »prisiljen«, izgleda tako, da sploh nimam občutka, da bom zakašljala, potem pa me nenadoma kar »prevzame«, ne morem nehati kašljati in nič se ne odkašljam. Slabše je, če sem nekje, kjer so močne vonjave, osvežilci zraka ipd. Ko pa se lahko odkašljam, izkašljujem sluz. In še več je takšnih majhnih težav in težavic.
Skratka, moje težave so občasno neprijetne (če me pri delu ali na sestanku popade kašelj, ki ga ne morem nikakor ustaviti), niso pa tako hude, da bi zaradi njih hodila k svojemu zdravniku (ne vidim smisla v jemanju zdravil, kar upam, da bo minilo, vsaj poleti), ker ne vem, ali bi sploh našli kakšen vzrok in (po)zdravili težave. Trudim se počivati, kolikor se da (ob majhnem otroku), kadar so težave hujše in paziti na prehrano, sprožilce ipd., kadar so težave blažje.
Zanima me, ali je smiselno se zaradi takšnih težav naročiti na pregled k zdravniku homeopatu. Namreč za samozdravljenje se iskreno povedano ne opogumim, ker ne bi rada poslabšala zadeve. Sicer sem pa »težko bolna«, počutim se kot hipohonder, takoj ko neke hujše akutne težave minejo. Že iz otroštva nosim ta vzorec in ne znam oceniti, kdaj je nekaj treba »zdraviti«.
Zanima me vaše mnenje, ali je smiselno iti k homeopatu na pregled in poskusiti to pozdraviti (čeprav bo verjetno pol bolje, ko bo otrok spal in bom tudi sama naspana, saj to gotovo vpliva na odpornost proti boleznim) oziroma potem sproti zdraviti, kar se bo pač takrat pojavljalo. Ali lahko homeopatsko zdravljenje poteka podobno kot zdravljenje pri izbranem osebnem zdravniku – v tem smislu, da bi imela »izbranega osebnega homeopata« (s to razliko, da je to zasebno, ne v okviru javnega zdravstva), ki bi ga pozneje pač poklicala/obiskala ob akutnih težavah?
Nekateri ljudje okoli mene namreč prakticirajo in poveličujejo homeopatsko samozdravljenje, zato se počutim malo čudno, ker bi tudi za takšne stvari raje imela nasvet strokovnjaka. (Berem o homeopatskih zdravilih, a tega je toooolikooo, ne čutim se kompetentno izbrati in ne zaupam vsaki »teti«, da mi bo postavila pravilno »diagnozo«.)

Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.

Na izčrpno vprašanje bom tokrat kratek. Da, zdi se mi smiselno, da obiščete homeopata, skupaj z otrokom, ki tudi najbrž potrebuje kakšno homeopatsko kuglico.
Človek vedno zboli, ko nekaj časa živi v neravnovesju in energija mnogo bolj odteka od njega kot priteka vanj. Obdobje z majhnimi otroki je že samo po sebi takšno, če so otroci še nespečni in pogosto bolni, pa še toliko bolj. Homeopatija je res krasna izbira, da prekine te začarane kroge.