Po operaciji….
…oziroma odstranitvi dojke pred enim mesecem se še vedno počutim slabotno.V bolnišnici sem bila kar 14 dni, saj sem imela do zadnjega dren in veliko tekočine v njem.
Pri operaciji so mi vstavili ekspander, ki me včasih prav zoprno tišči.
Največja težava pa je v tem, ker se mi rana še ni zacelila.Hodim na kontrole, da bi mi plastik vbrizgal tekočino, vendar sem pred enim tednom dobila še antibiotike in antibiotično mazilo.Včasih sem zjutraj pod pazduho čisto mokra od tekočine. (od bezgavke )Vsak dan hodim na previjanje rane in občutek imam , da se vse skupaj nikamor ne premakne.
Dali so mi tablete Tramal(jih ne vzamem več,ker sem bila kar pijana po njih, pa še slabo mi je bilo).
Po Naprosynu, ki jih naj bi tudi jemala, me že malo boli želodec.
Prosim vas za pomoč in psihično podporo.Sicer se še kar dobro držim , antidepresivov ne jemljem.
Samo fizično počutje je slabo…Hvala vam za vse napotke !
Pozdravljena,
očitno sva bili istočasno operirani, jutri bo en mesec odkar sem bila operirana.
Sama nimam ekspenderja in se je vse o.k. zacelilo, kasneje dobim dojko iz lastnega tkiva. Malo imam edino še občutljivo, zategnjeno in ravno danes grem tja, da mi odstranijo se malo tekočine, ki se je nabrala pod kožo.
Mi je hudo, da tako trpis, očitno tvoje telo malo bolj slabotno. Upam, da čim prej mine ta agonija in se ti začeli rana. Upam, da ješ kvalitetno hrano s katero lahko pomagaš telesu, da se pozdravi.
Tudi jaz sem kmalu nehala s tabletami, ker sem bila omamljena in so mi povzrocale tesnobo.
Lp
Očitno res.Tudi pri meni bo jutri en mesec.
Tudi meni so rekli, da bi imela dojko iz lastnega tkiva.Vendar se bom temu odpovedala, ker se mi že zdaj slabo celi.Prosila bom za umetni vložek.
Sicer so mi rekli, da je bolje, da gre tekočina ven, kot, da se nabira noter.Dejstvo pa je, da se vse skupaj tako počasi celi, da ne morem verjet.Ta teden sem se že dvakrat prebudila čisto mokra pod pazduho.Tudi kožo imam občutljivo in ko so mi najprej dali obvezo in gor prelepili s trakom, sem bila naslednji dan vsa rdeča…
Res je , da tudi teka nimam kaj posebnega.Mogoče zdajle tri dni.
Hvala za bodrilne besede.
Če bom dobila še kakšen post, bom prav vesela.Hvala, res!
O sva bili cimri v operacijski hehe:). Ej si prav mislim kako je zoprna zadeva, če se ne celi……tudi meni je bilo zoprno prvi in drugi teden in se je res sedaj obneslo. Jaz pa sploh ne svicam na tej operirani strani…očitno vsaka drugače. Tudi jaz nimam lih teka….ampak se vseeno malo posilim. Zjutraj si naredim smuti..sadje, skuto, kefir, laneno in konopljino olje in zmiksam s paličnim mešalnikom, za kosilo solate, zelenjavo, ribe, malo mesa (2x na teden), vmes oreščke mandeljne, brazilske, kakšen skuhan jajc, kako surovo korenje, zvečer mi ponavadi paše spet smuti kot zjutraj. Probam res jesti veliko beljakovin in svežih sestavin. Izogibam se čistemu sladkorju, predelani hrani.
Lahko mi pošlješ mail na [email protected]
No sotrpinke, saj bo kmalu boljše, čeprav ima na začetku človek občutek, da se nikamor ne premika. Sama sem bila v novembru na sekundarni rekonstrukciji z lastnim tkivom. Tudi meni se del rane na dojki ni hotel zaceliti in sem več kot mesec dni hodila na preveze ter bila na antibiotikih. Po posvetu v lekarni so mi svetovali energijski napitek Cubitan (zelo dober okus vanilije, čokolade ali jagode), ki je sicer namenjen ljudem s preležaninami. Že po par dneh pitja dveh stekleničk na dan, se mi je rana čudežno zacelila. Ali je je Cubitan kaj pripomogel k temu sicer ne morem trditi, a vredno je poizkusiti. Je pa res, da je zdravniki pri samem zdravljenju premalo poudarjajo učinek prehrane tako, da se je vredno včasih tudi malo posiliti, čeprav nam trenutno ni do hrane.
Upam in držim pesti, da se tudi tebi čimprej obrne na bolje. Sedaj bo vsak dan več sončka, ki ga izkoristi za dolge sprehode. Je najboljše zdravilo za depresijo, če pa počutje vseeno ne bo boljše, se brez obotavljanja napoti v psihoonkološko ambulanto na OI kjer znajo pametno svetovati. Drži se in se še kaj javi.
Kar brez strahu. Bolečine se hitro pozabijo in res se da vse skupaj zdržati sploh, ker so sestre na plastiki – no pa bratje tudi, da jim ne delamo krivice vredni vse pohvale. Jaz sem se za rekonstrukcijo odločila po kar nekaj letih. Pri operaciji karcinoma se za rekonstrukcijo nisem odločila, ker je glede na histologijo obstajala velika verjetnost, da bo potrebna odstranitev še druge dojke in sem bila odločena, da mi takrat naredijo dojki po moji želji sploh, ker sem bila izredno suha in sem imela zelo majhni dojki. No in ker po kar nakaj letih ne samo, da se bolezen ni ponovila, ampak sem pridobila kar nekaj kilogramov in odvečnega materiala na trebuhu, sem izkoristila priliko, da sem se na račun države znebila odvečnega trebuha pa še novo krasno dojko imam. (Malo se hecam, ampak v bistvu je res.) Sedaj čakam še na datum, da mi kirurg naredi bradavico in kolobar, kar je manjši poseg in potem bom kot nova.
Zanima pa me zakaj se ti nisi odločila za takojšnjo rekonstukcijo. Je namreč res, da pri takojšnji rekonstrukciji lahko ohranijo večino kože dojke in zato dosežejo boljši vizualni učinek kar se dojke tiče. Trebuh je pa v vsakem primeru enako razrezan. Edino kar ti priporočam je, da če imaš možnost izbire, ne greš na operacijo v poletnih mesecih, saj moraš cca 3 mesece neprekinjeno nositi zelo ozek steznik, ki ti ga naredijo v bolnici po meri in pa ortopedski nederček. Mene čez zimo ni nič motilo, ne predstavljam pa si, kako to zgleda v poletni vročini.
Hvala za dragocene informacije.
Kirurg mi je rekel, da zaradi obsevanja ni takoj mogoča rekonstrukcija, ker lahko tkivo odmre zaradi obsevanja. Naj bi pa to imela jeseni..vsaj upam in navijam, ker bi rada imela v sklopu te bolniške rekonstrukcijo. Ma za vizualen učinek mi je vseeno samo da v modrcu zgleda normalno. Pa tudi glede na drugo dojko mi je rekel, da je lepše vizualno z lastnim tkivom.
No to s steznikom nisem vedela. Ne vem pa kaj se zgodi, če slučajno shujšam in bi bilo premalo tkiva.
Me veseli, da se ti bolezen ni ponovila :). Tudi jaz upam, da bo vse potekalo o.k. Malo se edino bojim kemoterapije in vse kar pride zraven.
Lp