Pozdravljena dr. Cerar!
19.12.2013 se je v 31. tednu rodil moj mali borec. Na intenzivni ste bili ravno vi njegova zdravnica. Odpustili ste nas 15.1., ko je bil v 35. tednu, ob izpustu je imel 1885g.
15 dni smo uživali v družinski idili, ko je 30.1. zvečer nehal dihati med hranjenjem. Takoj smo odhiteli na pediatrijo, kjer so ugotovili, da je dobil metapnevmovirus in patogene bakterije.

Zdaj je že skoraj čisto vredu in bo kmalu odpuščen domov. Potem bomo pa morali še bolj paziti, da se to ne ponovi in me zanima, kako. Starejšega bratca (3 leta) smo začasno že izpisali iz vrtca (predvidoma do aprila), v nakupovalne centre itak da ne bomo hodili z njim, obiske ne sprejemamo, povečano umivanje rok. Kaj še? Obstaja cepljenje proti tem virusom za te naše pikece? Imamo še “vaš” senzor dihanja. Do kdaj ga priporočate zdaj, ker je nehal dihati (ob izpustu nam je bilo priporočeno do 37. tedna, to smo zdaj že mimo, a mislim, da je smiselno, da jo še imamo).
Mož dela z otroci. Je možno, da tudi on prinese kaj domov, čeprav ni on nič bolan? Je smiselno, da se bi mogoče preoblekel, ko pride domov ali je to čisto brez smisla?

Poleg tega je bil malek predvčerajšnjim ponoči urgentno operiran, ker je imel vkleščeno dimeljsko kilo (na eni strani). Moramo biti tudi glede tega še kaj bolj pozorni? Se lahko mogoče to zgodi tudi na drugi strani?

Pa še ena zadeva: na intenzivni ste zaznali rahel šum na srčku, ki pa ga ob izpustu ni bilo več slišati. Se to lahko vrne? Je to potrebno opozoriti pediatra, da je še bolj pozoren na to?

Hvala za vaš čas in najlepša hvala!

Draga krala,

upam, da ste že doma in si boste hitro opomogli od prestanega.

Virusne okužbe dihal so trenutno v fazi epidemije – vsi mali in veliki kihajo, kašljajo, piskajo, nekateri (ki imajo gripo) tudi kurijo. Nedonošenčki (zlasti mlajši od 3 mesecev) so za te okužbe najbolj ranljivi – zaradi nezrelosti dihal (in dihalnega centra) po okužbi s sicer “nedolžnimi” virusi lahko razvijejo znake dihalne odpovedi z bronhiolitisom (ki zahteva zdravljenje z bolnišnici, s kisikom, včasih celo z respiratorjem) ali pa se jim ponovijo dihalni premori – prenehajo dihati. Najpogostejpi povzročitelj je RSV (respiratorni sincicijski virus), a je še kup drugih virusov (poleg hMPV tudi bokavirusi, rinovirusi, virus parainfluence…), ki niso nič manj nadležni – še zlasti, če se “združijo” in izoliramo pri enem bolnem otroku 2-3 viruse hkrati.
Le proti RSV obstaja pasivna zaščita (s protitelesi), ki jo v Sloveniji najbolj ranljivi nedonošenčki dobivajo v času sezone (med novembrom in marcem). Cepljenje je možno le poiti gripi (pa še to možnost izkoristi bistveno premalo ljudi).

Večina virusov se prenaša preko rok, izjemoma tudi preko okuženih predmetov (v “neživi” naravi le RSV preživi več kot 8 ur, ostali le nekaj minut do ur po stiku). Če dela mož z otroki, je priporočljivo, da se ob prihodu domov tudi preobleče – še zlasti, če je v tesnem kontaktu z njimi (da so pri njem v naročju, pustijo svoje nosne izločke in slino kje na rokavu, rami…). Umivanje rok pa je seveda “zakon”.

“Vrtičkarji” so res najpogostejši vir okužbe za starejšega bratca. A tu ne gre le za to, da so veliko bolj pogosto v stiku z drugimi bolnimi otroki, ampak so tudi najbolj ranljivi, da zbolijo – tudi če niso v vrtcu. Povsem izolirati 3-letnika iz družbe za pol leta se mi tudi ne zdi dobro za njegov socialni razvoj. Poleg tega smo tudi starejši lahko vir okužbe za nedonošenčka – še toliko bolj, ker imamo lahko zelo malo znakov okužbe in se ne počutimo bolni, viruse pa vseeno trosimo naokrog.

Glede na to, da se je pri vašem fantku okužba kazala s prekinitvijo dihanja, je priporočljivo, da podaljšate čas nadzora z apnoe-alarm blazinico, vsaj za en-dva meseca. Pokličite k nam (522 60 11), da zabeležimo “medicinsko indikacijo za podaljšanje izposoje”, da ne bi plačevali “zamudnih obresti”.

Dimeljske kile so pogosta tegoba nedonošenčkov – operirati jih je treba kmalu, če se večkrat vkleščijo, sicer pa jih večina izgine do 1. leta starosti. In se seveda lahko pojavi na obeh straneh, ni pa to nujno.

Pri številnih novorojenčkih (zlasti nedonošenčkih) je v prvih dneh nad srcem še slišati kakšen šum – lahko zaradi še nezaprtega Botallovega voda ali ovalnega okenca v srčku, lahko zaradi (še dovoljenega) puščanja zaklopk v srčku ob še visoki odpornosti žilja v pljučih (ki “popusti” v nekaj dneh). Če šuma kasneje ne slišimo, niso potrebne nobene kontrole. Če se šum še pojavi, pa je priporočljiv ultrazvočni pregled srčka. In ne skrbite, pediatri smo “vzgojeni”, da ob pregledih “aktivno iščemo” kakšen odstop od normalnega – in šum and srcem sodi med tisto, česar ne pozabljamo preveriti.

Srečno,

Ponovno pozdravljena!
Virusom smo se uspešno obranili in zdaj je vse super. 🙂
Zdaj je star dobrih 6. mesecev in sva že začela uvajati gosto hrano. Sicer še ne gre, kakor bi moglo, a vztrajava. Zanima pa me sledeče: kdaj se nedonošenčkom uvaja gluten? Med 6. in 7. mesecem redne starosti ali korigirane? Ugotavljam namreč, da so mnenja pediatrov glede tega deljena.

Hvala za odgovor. Škoda, da se nismo videli v Mostecu.
lp

Glede časa uvajanja goste hrane pri nedonošenčkih so mnenja deljena – večina pa nas svetuje pričetek ob “polovični” korekciji starosti.
Enako naj bi veljalo tudi za gluten, ki ni več tako na “črni” listi – ravno obratno: če se gluten prične uvajati prepozno (oziroma živila, ki ga vsebujejo, npr. šele po 1. letu), lahko otrok še toliko bolj razvije nanj preobčutljivostno – imunsko reakcijo.

Tudi meni je žal za Mostec (sem bila v tujini na kongresu) – prvič v 19 letih sem ga zamudila…
Kot slišim, ste se dobro imeli, le prevroče je bilo (kakšno nasprotje glede na zadnja leta srečanj!).

Lep popzdrav,