Najprej se vsem opravičujem, če se bo komu (tako kot policiji) zdelo moje poimenovanje ”nadlegovanja” smešno… ampak ne najdem druge besede, morda ”čustveno izsiljevanje”, ”manipuliranje”? In ker me nihče ne fizično pretepa, niti grozi, ne vem kam naj se obrnem po pomoč, nočem tablet, katere bi mi splošni zdravnik zagotovo predpisal…. Hočem sama rešit, ampak potrebujem neko spodbudno besedo, skupinsko pomoč, ne vem niti sama kaj.

Pred štirimi meseci sem (kot že velikokrat prej) zaključila 3-letno vezo, ampak kot vsakič prej, mi on ne dopusti živeti naprej. Živiva narazen, skupinih otrok nimava, niti premoženja, z lahkoto bi šla vsak svojo pot, če bi mi le dal mir.

Tako pa mi piše, kliče, nosi darila pred vrata…. Ko sem nekako zaprla privat mejl in blokirala njegov naslov na službenem mejlu, potem ko sem dala prijavo za nadlegovanje na mobitel, si je kupil drugo številko, pošilja telegrame, me išče na mestih, kamor ve da zahajam, da bi se pogovoril. Tudi to sem že poskusila, še kao zadnji pogovor, da mu razložim, da resnično ne morem več. Potem pa pride do tega, da mi govori take lepe stvari, ki sem jih seveda že od vedno želela slišat, celo o poroki je govoril, in meni je težko, ker vem, da ne smem spet na stare tire, obenem bi mu najraje padla v objem in nadaljevala slabo vezo. Pamet ve, da NE SMEM več z njim nikoli NIČESAR, saj ni vreden zaupanja, glede na to, da me je večrkat prizadel in lagal. Ob njem se mi pa zamajejo tla pod nogami…. Čeprav delujem odločno, on zagotovo čuti, da v resnici nisem tako močna in se prepričuje, prosi za zadnjo šanso.

Jaz pa ne morem več. Če sem doma, enostavno ne odprem in gre stran (navadno pusti kaj pred vrati, pismo, darilo…). Če sem zunaj, četudi 20 km od doma, me najde… Grem stran, pa ne odneha. Ni nasilen, nikoli me ni udaril niti z grdimi besedami me ni nikoli užalil. Je vse kar bi si želela od partnerja, ampak žal samo takrat ko sva narazen, ko sva skupaj, sem na zadnjem mestu, ko je čas, ki pa ga je itak vedno bolj malo, če je človek zasvojen z računalnikom…

Morda sem predolga, ampak rada bi razložila, da se v tej vezi nisem počutila ljubljene, in ves čas sem vedela da to ni to, a ker ni odnehal, sem vedno popustila, mi je bilo nekako lažje, kot se boriti proti nemogočemu… Zdi se, da me bo preganjal do smrti… Jaz pa ne morem več tako, da se vsak dan začne in konča z mislijo nanj, da sem v službi nezbrana, da sama ne vem, kako se naj tega rešim…

Ne pošiljajte me psihiatru, prosim, rada bi pa vseeno kakšno (nekemično) pomoč, da bi bila močnejša, samozavestnejša, da bi tudi delovala bolj resno in da bi me upošteval, ko rečem, da NOČEM VEČ. Vem, ker sem vsakič popustila, me ne jemlje več resno, a če zdaj popustim, ga bom naslednjič še toliko težje, pa vem, da se ne bo spremenil (kot zdaj obljublja) in da bi slej ko prej spet želela konec.

Koga naj pokličem, kam naj se obrnem? Sem iz Slovenske Bistrice, je tu v bližini kaka taka pomoč?Prosim, resnično prosim, ne sme nikakor ne sme spet biti po njegovo… trpela bi le jaz.

HVALA!!

Spoštovana,

ne vidim razloga, zakaj bi vas kdorkoli pošiljal k psihiatru. Temu, kar vam bivši partner počne, se reče zalezovanje. Več o tem si lahko preberete tu: http://www.drustvo-dnk.si/o-nasilju/drugevrstenasilja.html#13 in tu http://pravninasvet.com/Blog/zalezovanje-stalking. Zalezovanje bivšega partnerja spada v sklop kaznivega dejanja nasilje v družini. Navajam 191.člen Kazenskega zakonika:
“1. Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do 5 let.
2. Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.
3. Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do 3 let.”

Za telefonsko svetovanje, kako se ubraniti pred takšnim nasiljem, se lahko obrnete na Društvo za nenasilno komunikacijo, kjer imajo veliko izkušenj tudi s prijavami na policijo. Kontakt: TEL: 01 4344 822,
uradne ure: pon, tor, čet (10:00 – 15:00), e-mail: [email protected].

Žal mi je, da ste naleteli na policijske uslužbence, ki vas niso vzeli resno in ki svojega dela ne opravljajo korektno oz. profesionalno. Kazensko ovadbo se lahko poda tudi na Okrožnem državnem tožilstvu. Tukajle si lahko preberete, kje vse lahko prijavite nasilje: http://www.drustvo-sos.si/potrebujete-pomoc/kje-lahko-prijavite-nasilje. Ob prijavi bi bilo dobro predlagati tudi izrek Prepovedi približevanja. Več o tem ukrepu tukaj: http://med.over.net/forum5/read.php?40,1483485.

Za osebno svetovanje pa se v Mariboru lahko obrnete na: http://www.csd-mb.si/sl/page/view/SvetovalnicaZaZrtveNasiljaInZlorab.

Če bi želeli psihoterapevtsko svetovanje pa se lahko obrnete na: http://www.dc-mir.si/programi/terapije/resevanje-zapletov-v-odnosih/.

Vztrajajte, dokler ne pridete do svojega miru. Tudi, če bi se odločili za to, da nadaljujete odnos s tem fantom, prej razčistita, da takšno ravnanje ni sprejemljivo. Če se boste odločili zanj, naj bo ta odločitev svobodna in ne pod pritiskom. Zato si kar pogumno poiščite pomoč in si izborite svojo pravico do zasebosti. Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.