Spoštovani,
v prejšnjem mesecu se mi je zgodil preskok. Zdaj, kot bi preklopila med sanjskim in resničnim svetom, vse vidim, kar se bo zgodilo. Onemim takrat in preden popusti mine skoraj par dni pa spet se vrne. Kaj je to? Doživljam, kot bi to že videla. Lastena okolica mi je tuja. Hodim po gozdu, ki ga poznam že vsa leta pa , kot bi bila prvič. To, kar pišem zdaj, kot bi že pisala. To se mi dogaja prav intenzivno in me prav moti v vskdanjem življenju. Stara sem 31 let.

Lp, Simona

Lepo pozdravljeni!

Ali se vam je kaj posebnega dogajalo v prejšnjem mesecu ali pred doživetim? Kako doživljate sebe?

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Spoštovani,

kako doživljam sebe? Dobro vprašanje. Zdi se mi, da ne prispevam dovolj, da sem blokirana pri svojih zmožnostih, ampak to ni nekaj, kar bi bilo novo, se vleče že dalj časa. Novo je morda, to, da sem intenzivno pisala tisti čas pred tem, to sem sumila tudi sama. Pišem roman. Sicer ga pišem že štiri leta in me nikdar ni obremenila tema, tudi sedaj, ko je zadeva na strani, ni boljše glede dejavu-ja. Ker ne vzdržim, da tega ne počnem, ponovno pišem in mi predstavlja pravi balzam za dušo.Imam pa tudi eno partnersko vezo, v kateri se preprosto ne znajdem. Tipa imam zelo rada, a sva si tako različna glede načina življenja. Od tega se mi meša. Ker pa sva se prej samo občasno srečevala, mi ni bilo mar kako živi, sedaj pa, ko bi ga hotela za življenje, mi nikakor ne sovpada. In najhuje od vsega je to, da se tega ne zmorem rešiti sama pri sebi, njega namreč. Ko prekinem, ga začnem pogrešati. Z njim pa tudi tako ne morem živeti. Pa ni mogoče, da ima to kakšen vpliv? So bile še hujše težave, pa sem jih preživela.

Iz srca se vam zahvaljujem,
Simona

Lepo pozdravljena ga. Simona,

ja, lahko je povezano…tudi partnerja doživljate podobno kot dejavu…poznate ga, a hkrati vam je tuj…lahko simbolizira razcep v vas. Tudi doživljate se tako, saj ste blokirana. Tudi v vašem odnosu je dvojnost…
Kaj vam ta človek resnično pomeni? Kaj doživljate ko je ob vas in kaj ko ga ni? Kaj bi najbolj pogrešali, če ga ne bi bilo več ob vas? Ali veste kaj pričakujete od odnosa? Kaj pa pričakujete od sebe?

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Spoštovani,

šele sedaj dojamem. Zelo sem vam hvaležna za ta vprašanja, ki so mi dala misliti v to smer. Prišla sem do zaključka, da zaradi vseh malenkosti, ki sem se jim odrekala v prid njegovega zadovoljstva, oz. najinega, sem začela tako tudi živeti, kot tujec v lastnem svetu. Vendar…ni mi jasno kako lahko to tako vpliva ? Še nikdar nisem imela nekih psiholoških težav, vse vedno rešim, to pa me je povsem iztitirilo. Zgleda je moja podzavest mislila drugače, kot zavest. Priznam, da sem že na začetku vedela, da ne bo šlo, pa vseeno sem vztrajala. Je mogoče to povezano s čim iz otroštva? Kako lahko najdem pravi vzrok, da se mi to ne ponovi s drugim moškim?

Iz srca hvala za nasvete!
Lepo pozdravljeni, Simona

Lepo pozdravljena ga.Simona,

popolnoma vas razumem. Takšne stvari se nam dogajajo, za katere mislimo, da so “iz nič”, pravzaprav pa so zakoreninjene v našem nezavednem. Po malem se zlagajo kot puzle in ko se le ta sestavi, nas opozori – na zavedni ravni.

Največkrat gre za korenine iz otroštva. Priporočala bi vam, da morda pridete do mene, saj bi najlažje poiskala vzrok s pomočjo psihoterapije.

Vprašajte se, kaj so za vas predstavljali starši – predvsem oče…

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Lepo pozdravljeni!
Meni so ugotovili, da je tako doživetje delni epileptični napad. Mogoče bi se oglasila pri nevrologu? Ne želim strašit, ampak meni je tako doživetje prešlo v generaliziran napad-padla sem v nezavest med kosilom. Imela sem pa zelo naporno lansko leto-tretji porod, selitev, smrt v družini, mož z izredno naporno službo mi ni mogel veliko pomagati… Čustveno, psihično in fizično zelo naporno. Vse dobro želim.