Pozdravljeni!

Moje življenje pri 33. letih zelo bremeni omenjena bolezen, ki so mi jo odkrili v času nosečnosti. Pravzaprav vse seže mnogo dlje nazaj. Moji zgornji zobje so pomaknjeni za približno 1 cm naprej. Aparata nikoli nisem nosila. Sprva nisem imela popravljenih vseh zob, saj imam kar nekaj zalivk, po 18. letu sem tako zapadla v samoplačniško ortodontsko zdravljenje. Pri ortodontih sem bila dvakrat – pri dveh različnih v razmaku več let. Takoj po 18. letu mi starši iz ekonomskih razlogov niso omogočili ortodonta. Čez nekaj let je bilo mnenje drugega ortodonta, da bi moje stanje težko popravili, da je dedna pozicija čeljusti … ne spomnim se več natančno. Tudi sedaj ekonomski razlogi še vedno ovira. Predvidevam, da bi bilo pri parodontozi nositi fiksni zobni aparat manj smiselno? Stanje je slabo predvidevam tudi zaradi položaja zob. Naj omenim, da je od pubertete naprej moje stanje zob povzročilo ne le fizične ampak pustilo za sabo tudi psihične rane. Rada bi Vaše mnenje glede prihodnosti, čeprav sem veliko prebirala na to temo.

V 3. mesecu nosečnosti leta 2008 so mi dlesni seveda krvavele, vendar zobozdravnica, ki sem jo takrat obiskovala (gospa že v pokoju, ki je delala honorarno), ni ničesar opazila. Čez en mesec se je druga zobozdravnica (moja sedanja) samo zgražala nad stanjem in ga označila kot problematično. Na kiretažo in lasersko zdravljenje sem bila naročena v letu 2009 (opravljena 2x). Nazadnje pa novembra 2013 ko se je stanje zelo poslabšalo. Globina žepov tudi do 11 mm, povprečno pa približno 6 mm. Opravljena kiretaža in lasersko zdravljenje. Med 2009 in 2013 sem bila pri njej na pregledu 8 x (!!!) in nikoli ni posebej omenila stanje parodontoze, zmerila globine žepov … Logično, da sem lani doživela šok, še posebej zato, ker za čiščenje zob uporabljam vedno bolj različne in številne pripomočke ter menim, da je moja higiena boljša kot včasih. Dlesni so se mi seveda že umaknile. Zanima me, kakšno je lahko stanje v recimo 10 letih? Kaj se zgodi po izgubi zob – proteza? Kako pogosto je priporočljivo meriti globino žepov, opravljati odstranitev zobnega kamna, kiretažo ter laser? Kako učinkovito je pri tem lahko še lasersko zdravljenje? Zavedam se, da je stanje nepovratno, kar me zelo žalosti, vesela pa sem, ker ima hči pri 5. letih čudovite bele zobke.
Zahvaljujem se, ker ste prebrali vse vrstice in za odgovore!

Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Če prav razumem, ste bili pri ortodontih le na pregledu in ne v terapiji. Parodontalna bolezen ni ovira za ortodontsko zdravljenje, ne sme pa biti aktivna. Če poenostavim, najprej je potrebno opraviti parodontalno zdravljenje in šele takrat, ko je parodontalno stanje stabilno, se lahko prične z ortodontskim zdravljenjem. Sicer parodontalno vnetje hitreje napreduje, zaradi hitrega propada kosti pa pride tudi do ponovnih premikov zob. Tekom celotnega ortodontskega zdravljenja morajo biti parodontalni pacienti pod redno kontrolo parodontologa.

Veseli me, da je zobozdravnica diagnosticirala parodontalno bolezen in pričela z zdravljenjem, vendar le to žal ne poteka tako, kot bi bilo potrebno. Zato ni presenetljivo, da se parodontalno stanje poslabšuje.
Zdravljenje se sicer prične s kiretažami (oralno-higienska faza), lahko se opravi tudi dodatna dezinfekcija z laserjem, kar je opravila vaša zobozdravnica. Nadaljnji postopki pa niso bili v skladu z doktrino.
2-3 mesce po začetnem zdravljenju se namreč opravi kontrolni pregled z meritvijo globin žepov in ostalih parodontalnih parametrov. Če so še vedno prisotni žepi, ki merijo 5 mm ali več in so aktivni, posebno ob kočnikih, je potrebna napotitev k specialistu parodontologu, ki opravi kirurško zdravljenje. Pri napredovalih obilkah parodontalne bolezni, ki je očitno prisotna pri vas, samo s konzervativnim zdravljenjem (kiretažami), tudi če se izvajajo redno in zelo pogosto, ni pričakovati, da bi bolezen lahko zaustavili.
2-3 mesece po kirurškem zdravljenju opravimo ponovni kontrolni pregled z meritvami. Na podlagi teh, upoštevamo pa še druge dejavnike, se odločamo, kako pogosto je potrebno opravljati 3. fazo zdravljenja- t.i. vzdrževalno zdravljenje. V tej fazi se pri parodontalnih pacientih lahko prične z ortodontskim zdravljenjem.
Vzdrževalno zdravljenje se izvaja v razponu od 3 mesecev do enega leta, običajno od 3-6 mesecev, intervale določimo individualno, za vsakega pacienta. Ker je parodontalna bolezen kronična, je potrebno vzdrževalno zdravljenje izvajti doživljensko. Zajema pa kontrolo parodontalnega stanja, ultrazvočno odstranitev zobna kamna in bakterijskega biofilma, kiretaže, če so potrebne, ter poliranje zob. Po teh postopkih se lahko izvaja tudi dodatno lasersko zdravljenje.

Svetujem vam, da vas zobozdravnica čimprej napoti k specialistu parodontologu. Odgovoril vam bo tudi na vprašanje, če je morda bolezen ob katerem od zob že napredovala do te mere, da ga ne bo moč ohraniti, in kako ga nadomestiti.

Vam in vaši malčici želim vse dobro!

Lep pozdrav, AM

Pozdravljeni!

Zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor! Imam pa še nekaj vprašanj. Če prav razumem, bi moral zobozdravnik, ki zdravi parodontozo, meriti globino žepov 2x do 3x na leto? Ali so sploh mogoči zobni vsadki glede na to, da gre zaizgubo kostne mase? Kako je s tehniko, ki nadomesti izgubljeno kostno maso (t.i. spodbujanje regeneracije kosti)? Brala sem namreč, da se ta metoda imenuje vodena regeneracija kosti in vključuje vstavitev umetnega materiala, sintetičnega ali organskega porekla, skupaj s posebnimi membranami.

Hvala še enkrat in lep pozdrav

Ponovno pozdravljeni,

žal z odgovorom očitno nisem bila dovolj jasna. Meritve globine žepov niso same sebi namen. Izvajamo jih zato, da lahko ovrednotimo rezultate zdravljenja.
Merimo tako pred začetkom parodontalnega zdravljenja, 2-3 mesece po opravljeni prvi (oralno higienski) fazi zdravljenja in 2-3 mesece po končani drugi (kirurški) fazi zdravljenja. Na podlagi zadnjih meritev, kot rečeno ob upoštevanju tudi drugih dejavnikov, določimo, kako pogosti naj bodo intervali vzdrževalnega zdravljenja. Vzdrževalno zdravljenje (tretja faza zdravljenja) je doživljensko. Ob vsakem obisku kontroliramo, ali so parodontalni parametri primerljivi z zadnjim obiskom. Če je prišlo do poslabšanja (to je pri dobro vzdrževanih pacientih redko, nikoli ni generalizirano, omejeno je na zob/nekaj zob), ustrezno ukrepamo.

Sodobna implantologija s pomočjo vodene kostne regeneracije in drugih kirurških postopkov omogoča vsaditev implantatov tudi pri pacientih, ki nimajo dovolj lastne kosti, kot so pogosto parodontalni pacienti. To danes ne predstavlja več ovire. Predpogoj pa seveda je, da je parodontalna bolezen ozdravljena oziroma pripeljana v vzdrževalno fazo, sicer lahko pričakujemo vnetje tudi ob implantatih. Imenujemo ga periimplantitis.
Periimplantitis je vnetje, zelo podobno parodontitisu, ni pa identično. Tudi zdravljenje poteka podobno, vendar pri zdravljenju periimplantitisa zaenkrat dosegamo slabše rezultate kot pri zdravljenju parodontitisa.

LP, AM