Pozdravljeni,

na bralce tega foruma se obračam za nasvet in pogled na dogodek, ki se mi je pripetil na včerajšnji predbožični dan. Želim preveriti, če imam napačen oziroma pravilen pogled na zadevo, ki se je pripetila.
Torej, na včerajšnji dan smo bili jaz, moj mož in moja hčerka povabljeni na rojstni dan moževega brata, ki je praznoval 60. letnico. Da bodo zadeve bolj razumljive, naj na kratko opišem osnovne podatke. Z možem sva stara 47 let, hčerka šteje 21 let in je študentka. Z moževimi sorodniki vzdržujemo povprečne in vseletne odnose v stilu praznovanj za rojstne dneve, občasni obiski… Torej, včeraj je eden od bratov praznoval torej 60. let. Meni moj mož tega dogodka ni vnaprej napovedal in mi je dejansko sporočil v službo včeraj dopoldan, da bomo pač šli na ta rojstni dan v popoldanskem času. In smo šli. Na poti sem ga vprašala glede darila in mi je rekel, da so sorodniki zbrali denar za umetniško sliko, ki bo podarjena bratu in je stala 1000 Eur. Znesek se mi je zdel ogromen in to sem možu tudi omenila. Vendar moj mož tukaj ni imel veliko besede pri izbiri, kajti njegovo sorodstvo velikokrat izvede podobne stvari na podlagi dogovora, ki ga skujeteta dva “vodilna”: en brat in ena sestra.
Ob prihodu na domačijo slavljenca, je ta “vodilni” brat pokazal to umetniško sliko in sem odkrito samo z enim stavkom povedala svoje mnenje, kar sem na sliki jaz videla narobe. Ničesar nisem razpravljala o denarju, ničesar o izbiri, dala sem samo komentar na samo podobo slike, kar še danes vidim enako narobe. Na sliki je namreč v ospredju brat, ki je včeraj praznoval in je lastnik velike kmetije, v ozadju pa je podoba njegovega očeta in podoba njegovega deda, ki pa sta naslikana precej nejasno in se obraza ne da popolnoma razbrati. In sem pač podala komentar, da super, da sta oče in ded v ozadju, ampak da bi morala biti podoba obraza bolj razločna, sicer pa osenčena in v ozadju. “Vodilni” brat, ki je poskrbel za izdelavo slike in naročil slikarko je bil v trenutku užaljen in mi rekel, da bi pa naj prišli kaj okrog, ko je slika nastajala in da naj ne dajem takšnih komentarjev. Odvrnila sem, da pravzaprav nisem imela pojma, da nastaja kakršnakoli slika in da sem tudi za povabilo na včerajšnji rojstni dan prejela od svojega moža šele včeraj dopoldan v službi.
Nadaljevanje je jasno. “Vodilni brat” se ni več pogovarjal z mano, moj mož pa je kuhal zamero cel sinočnji božični večer. S hčerko sva postavili božični drevešček, spodaj sem postavila darila, a zamero je kuhal cel večer in ga tudi popolnoma pokvaril.
Želim objasniti svoje stališče: moževi sorodniki mi dejansko niso značajsko podobni – za zadeve, kot je ta umetniška slika se je potrebno strinjati in zadevo pohvaliti. Lastnega mnenja ne smeš izraziti. Dejansko slika tukaj sploh ni pomembna, kar se tiče odnosov; pomembno je to, da se sploh nisem želela v ničesar vtikati (itak vedno vse naredijo po svoji izbiri), izrazila sem le kratko mnenje, ki pa ga ne bi smela, ker sem prekršila pravilo št. 1 – vodilnemu bratu se ne sme oporekati. Kar on izbere in organizira je zakon! Velik del krivde pripisujem tudi svojemu možu, ker me o celotni zadevi ni seznanil predčasno, ampak šele včeraj dopoldan. A on je takšen že vsa leta. Včasih zadeve niti ne pove in gre kar sam. To sem sprejela. Ne sprejmem pa tega, da je na sinočnji predbožični večer kuhal mulo in ga nama s hčerko pokvaril.
Zadeva bo sedaj potekala takole: jaz s svojim možem o omenjeni zadevi ne morem razpravljati, ker bo vodilnega brata striktno zagovarjal in mene obsodil, da sem mogočna. V njegovih očeh sem “mogočna” zaradi tega, ker sem izrazila svoje mnenje in nisem slike enostavno pohvalila. Dejansko nisem želela sploh vplivati na karkoli okoli darila, res pa je, da sem samo možu (in nikomer drugemu) rekla, da se mi zdi to zelo draga slika.
Te dni za praznike pride na obisk iz Nemčije tudi druga polovica iz vodilnega para: sestra iz Nemčije. In vedno je navada, da se obiščemo. In to se bo zgodilo jutri. Tam bo prisoten tudi “vodilni brat”. Ne vem, kako se bo obnašal do mene; jaz skratka prvič sploh nimam volje do druženja z njimi, drugič pa se moram očitno iz teh družinskih vezi podrediti njihovi volji in njihovemu neizgovorjenemu obsojanju. Kajti predvidevam, da nihče ne bo več naglas omenil tega dogodka (čeprav so se med sabo vse podrobno pogovorili) in jutri se bomo prijazno pretvarjali, da je vse lepo in prav. To dejstvo se mi zelo upira, vendar če želim z možem ostati v dobrih odnosih za praznike in še kdaj srečati njegove sorodnike, je najbolje da se podredim. Ali kako?

Glede na napisano ti kaj drugega, kot da si tiho, ne preostane, ker na moževi strani očitno ni želje prestopa okvirov njihovega obnašanja, kar vključuje sankcioniranje drugače mislečih.

Jaz osebno na takšne zabave, srečanja itd. ne bi več hodil. Imam občutek, da ti je pomembno vzdrževati stike, a če so na drugi strani pogojeni s tem, da se strinjaš z njihovimi nenapisanimi pravili, potem je to podrejanje in ne odnos.

Imaš “čudnega” moža, ki je pod vplivom drugih. Spremenil se verjetno ne bo več, tako da ali se sprijazni s tem in bodi “poslušna”, ali pa ne hodi več na srečanja in naj mož stori kar bi storil že dolgo nazaj, če bi ti odločno dala vedeti, da se teh njihovih igric ne greš. Hči je odrasla, mož je pod vplivom familije, zna biti, da bi tvoj odločni ne takšnemu obnašanju pripeljal do razpada zakona – pokazala se bo kvaliteta vajinega odnosa in želja partnerja, da je s teboj.

Jaz vem, da ne bi dovolil takšnega obnašanja in ne bi spravil partnerke v opisano situacijo…

Pozdravljen menepani,

ja točno tako. Moj odločen ne, bi dandanes pomenil razpad zakona. Moj mož živi po svojih načelih in za uskladitev njegovih in mojih načel sem imela čas v preteklosti, ki pa jih žal zaradi različnih vzrokov, nisem pravočasno uredila. V teh je to prepozno. Zdaj smo pač “poslušni”, vendar je težko, ko si tarča nastale situacije, ki je v bistvu čisto banalna, se te pa vseeno dotakne.
LP Leonarda

Kot si sama rekla, prepozno je za spremembe. Se mi zdi, da bi bilo tukaj zadaj lahko drugo pomembno vprasanje in sicer koliko lahko racunas na taksnega partnerja, da ti bo stal ob strani v prihajajocih letih. Sam sem blizu 40 in se sprasujem to.

biti z nekom s katerim si dokler je partnerju ok, je zelo naporno. Partnerju ok pomeni da zivis v skladu s partnerjevimi pricakovanji. Zdej, ce je to med vama edina stvar, ki je konfliktna, potem malo potrpis in je ok, se lahko smejis njihovi “superiornosti”. Ker pa ponavadi temu ni tako, so tezave vecplastne, se je treba vprasat, ce lahko zivis tako, da verjames eno, delas pa kontra.

Ce sama ves, da je partnerju pomembnejse, da fura svoje kot vajin odnos, potem si soocena z resnim problemom.

Ce bi veckrat pomislili na posledice nasih odlocitev, bi se marsikdaj odlocili drugace.

Zelim ti vse lepo in da se stvari uredijo 😉

Hvala ti menepani za tolažilne besede.
Točno tako je, kot praviš, da se bi morali zamisliti, če želimo starost dočakati s partnerjem, takšnim kot je. Jaz na prihodnost gledam posledično, glede na obdobje, ki ga preživljam. Vem, da to ni prav in ne moremo prihodnosti soditi po ternutnem občutju in dogajanju in da dejansko to prinaša nestabilno prihodnost, kot je nestabilna tudi sedanjost. Ampak tako razmišljamo, če smo zmedeni v mislih, neodločeni…
Problem, ki se ga zavedam, je čakanje. Čakanje na lepšo prihodnost. Ki pa ni nujno, da bo lepa. Ali pa bo, kdo ve?! K temu “čakanju” je doprinesla tudi moja značajska lastnost: da odpuščam. Imam občutek, da preveč odpuščam. Vsaj moja mama je presodila tako. Vendar meni je odpuščanje v življenju pomembno. Vendar, ko toliko odpuščaš dobiš občutek, da postaja teža odpuščenih grehov vse težja…
Dobivaš občutek, da živiš v ozadju. Živiš za druge, svoje domače, se razdajaš in si ne upaš pokazati, kdo si. Če opozoriš nase (pa četudi z boleznijo), so vsi naenkrat šokirani in kar jezni, ker stvari ne “funkcionirajo normalno”.
Počasi izgubljaš zaupanje. Dobivaš občutek, da si v vezi, a si sam. Pogovoriti se ne moreš, ker nimaš sogovornika. Oziroma se noče pogovarjati. Človeka ne moreš prisiliti k pogovoru, zato mu daš pa čas, da bo na pogovor pripravljen, vmes pa se stvari pozabijo oziroma znova odpustijo. In potem najdemo tale forum ki je, četudi izgleda neoseben prijatelj, velik tolažnik v nepoznani osebi, ki je zapisala besede v tolažbo in razmislek.
Ah, tale forum ima zares pravi naslov: Življenje, ah to življenje. Življenje res ni preprosto. Naši odnosi nikoli niso preprosti. Vedno se nam nekaj komplicira, čeprav po eni strani skoraj vsi težimo k harmoniji in sreči. Dejansko si načrtno res ne želimo stvari komplicirati, ampak ovire pridejo nepričakovano, četudi si jih ne želimo in delamo na tem, da jih ne bi bilo.
Zagotovo pa pridejo tudi boljši časi. Moramo verjeti.
LP Leonarda

Tvoj mož je zelo slab mož.Ni vreden besed.Dobro ga prenašaš,ko ga že takšna bedarija ,ki je ena navadna glupost in tudi slika je najbrž ničvredna,iztiri in gre psihično maltretirat oziroma ignorirat osebo,ki ga ima rada.ma ej taki dedci mi dvignejo tlak.pa kaj ni važnejše stvari v življenju ,kot neko darilo.ma bolj da sem tiho.

Draga moja,

kaj naj ti rečem. V takem zosu sem živela,vendar malo drugačnem.Odločila pa sem se drugače. pri meni je bil in je še vedno vodilen moj oče IN NJEGOVA POKOJNA MATI. Živim zase, za svojo družino že 27 let, ker sem se pač tako odločila. Na vse druženje, ki se dogajajo v okviru moje žlahte sem hodila sam, ker moj partner ni bil dobrodošel.Žlahta, ki je hrati velika in mala, kakorkoli jo gledaš( imam pač samo enega brata in nečakinjo po pokojni sestri) in en kup bratrancev in sestričen po očetovi strani, po mamini pa dve. Ker me vsi obravnavajo kot nezakonsko hči, kao nisem očetova, sem iz tehtnih razlogov vso žlahto zreducirala samo na brata in nečakinjo. Mame na žalost nimam več. In isto se je na vseh familarnih gostijah dogajalo pri nas, enostavno so me odpikali, ker sem pač kukavica v familiji. Samo, da v tem primeru je moj partner potegnil z menoj, ker ni prenesel te hinavščine in sprenevedanja ter sva se odločila, ali hodi sama, ali pa sploh ne pojdi. In po ta novem ne hodim več nikamor, na nobene procesije, ki se dogajajo v žlahti po moji strani. Prekinila sem stike, in volk je sit in koza cela. Če se komu zahoče moje družbe, pa vedo, kje sem. Sem bila prevečkrat ponižana, kot Kukavičji Mihec. Mogoče se tole ne nanaša ravno na tvojo plat, vendar tak način življenja kot ga imaš ti, sta imela moja dva, in ti povem, otroci smo prekleto trpeli. Mami se je vse življenje prilagajal, oče nikoli. Zakaj že?

Na zelo prefinjen in podmukel način te je ponižal pred vso žlahto. Vsi vedo, da nimaš nobene besede in celo zadnji trenutek izveš pomembne podatke, da je treba samo spokat in it. Verjetno iz razloga, da ne bi bila “preveč pametna”. V svoji familiji si pač zadnje kolo, ki ga tvoj gospod vozi, kot želi.

Seveda pa ti ne dam prav, da si sliko kritizirala, če je že bila naslikana. Pravzaprav je škoda tvoje energije, da se sploh trudiš razpravljati o vsebini slike, ker si bila tako in tako izključena iz izbora darila. Pokazali so ti jo zgolj zato, ker morajo upravičiti tvoj finančni del.

Če želiš ostati z njim, potem vzemi vse skupaj za šalo, naj bo zaradi tebe Jaka Racman na sliki, v prihodnje pa se obesi na svoj denar in milijonkrat razmisli, kam ga boš dala. Tu je zdaj tvoja hči, ki bo trpela, če se boš prepirala. Ostani močna, pokončna, vedra, nudi hčeri najboljšo izobazbo in ji plačaj tečaje v tujini, če ji bo koristilo pri poslu. Ne prenašaj žalosti in ne obešaj se na hči.

Ko pride žlahta bodi pa diplomatsko prijazna, ne izdaj se, ker je tu za razčiščevanje prepozno, bogato jih postrezi in vmes razmišljaj, kaj te v življenju najbolj zanima v prihodnje. Tako bo on srečen in ti ne boš prizadeta.

Verjetno ti je kristalno jasno, da si sama…

Vedno sem bila zelo ponosna, da me ni strah povedati svojega mnenja, zadnje čase pa opažam, da to ni vedno najbolj pametno. In da ravno nasprotno – ne morem biti tiho, če mi kaj ni všeč. Meni osebno se zdi, da ni pametno podajati nasprotnih mnenj, če so stvari že odločene in niso bistvene. In neverjetno, kako mi je težko v takih primerih biti tiho! Tudi za voljo odnosov.

Če so ti odnosi pomembni, je bil komentar na sliko, ki se je ni dalo več popraviti neumesten. Z možem pa bi morala razčistiti doma, ne pa pred žlahto.