Pozdravljeni,

maja in sedaj, decembra sem bila hospitalizirana zaradi psihoze. Spomladi se je pojavila zaradi dolgotrajnega stresa (veliko se je nabralo) in sem se popolnoma zlomila, jeseni pa zaradi tega, ker sem prenehala jemati zdravila, pojavili pa so se občutki psihopatije, ravnodušnosti, potem pa sem spet kar odblodila. Večkrat se mi zgodijo takšni samouvidi in preskoki v dojemanju realnosti, ne vem kako razložiti. Tablete me res držijo gor, da sploh lahko čustvujem in da ne okamenim, ko se mi to zgodi. Vem, da je treba te stvari predelati pri psihologu – in konec januarja s tem končno tudi začnem. V bolnišnici so rekli, da imam prehodno shizoidno motnjo. Sama pa sem se precej našla v ženski različici avtizma (slučajno sem naletela na nekakšno primerjavo med motnjama). Ko sem naredila test na spletu, sem dosegla precejšnje število točk in “possible autism”. Recimo, pri shiz. motnji je značilno ravnodušje: to pa je za mene strašen občutek in se počutim nečloveško, ko ne čutim ničesar, in takrat se mi utrga. Takrat se mi zdi, da sem “živi paradoks” in da je v meni neskončno nasprotij. Samo razmišljam. Ne prepoznavam obraznih izrazov, ni nobene povezave, imam hude občutke krivde, sramu … Motivacije sem imela vedno veliko, v šoli sem bila zelo uspešna. Doživljam tudi dobra čustva, včasih mi zelo niha razpoloženje, večinoma tudi čutim, zakaj. Zelo sem ambivalentna, včasih se mi zdi, da natančno vem in čutim, kaj drugi čutijo, spet drugič nimam pojma. In tako naprej. Odnosi so zame zelo problematični. Menite, da je mogoče, da je kaj na tem oz. kaj mislite o vsem skupaj?

Lepo pozdravljeni!

Glede na vaš opis bi bilo lahko eno ali drugo – shizoidna motnja ali avtizem, morda pa še kakšna kombinacija. Čeprav se avtizem navadno izrazi že v otroštvu. Vseeno vem premalo o vas, da bi lahko tako diagnosticirala. Razumem pa vaše občutke in vam toplo priporočam psihoterapijo. Tako kot ste že sami ugotovili, je potrebno predelati izvor, vzrok težave.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]