Lep pozdrav!
Že nekaj časa opažam pri sebi da sem morda malo anksiozna… npr. pogovor s prijateljem naleti na temo AIDS-a in čeprav je skorajne mogoče , da se okužim ali da sem okužena potem nekaj dni ali celo tednov obsedeno mislim na ta strah in me daje strašna paranoja potem to po nekaj časa mine ko se mi spet pojavi drug strah ko npr. dobim na računalnik virus in me obsede misel da me morda kdo nadzoruje sicer sem skoraj prepričana da so te misli posledica tega da sem veliko doma in sama, ker trenutno pavziram in se mi v živlenju ne dogaja veliko oz. nimam “velikih problemov” čeprav vem da se moram zaposliti to nekako ne morem storiti in sem cele dneve na enem mestu in razmišljam nerazumne reči, ki po eni strani vem da niso mogoče po drugi pa me čisto obsedejo posledica tega je tudi nespečnost in grozno pogrizeni nohti (čeprav sem to grdo razvado pred nekaj časa čisto opustila). Žačela sem resno trpeti zaradi tega in vas prosim za nasvet kako se rešiti teh obsedenih mislih za katere praktično ni podlage. Rada bi doma povedala kaj se mi dogaja ampak vem da bo odgovor točno tak kar že sama vem da sem cele dneve doma in ne delam nič zaradi česa se tudi sama grozno počutim. V preteklnosti sem imela obdobje depresije in se grozno bojim da bi se ti grozni občutki stopnjevali.

hvala za odg.
lp zaskrbljena

Pozdravljeni,

slišim, da se soočate z anksioznimi misli, ki vam povzročajo različne strahove in posledično tudi grizenje nohtov ter nespečnost. Pravite, da nimate “velikih problemov”, ampak vseeno ostajate na mestu in razmišljate nerazumne reči.

Pravite, da za te obsedene misli praktično ni podlage. Nedvomno obstaja razlog za vaše težave, saj jih drugače ne bi imeli, vprašanje pa je, ali imate vzrok ozaveščen ali ne. Glede na simptome, ki jih opisujete, obstaja možnost, da so vaše težave posledica neozaveščenih tem, konfliktov. Vaše telo se odziva na notranji pritisk in vam povzroča različne psihične stiske. V takih primerih se lahko pojavi tudi somatizacija (ko se psihični konflikt ne razreši, se sprva pozna v psihičnih motnjah, kasneje pa se lahko začne odražati tudi na telesu). Omenjate tudi depresijo, katere vzrok je, razen v redkih primerih organskih motenj, ravno tako intrapsihično dogajanje.

Pravite tudi, da ne želite svojih težav deliti z domačimi, saj se bojite njihovega odziva. Ali komu zaupate svoje težave? Nedvomno pripovedovanje o naših težavah ljudem, ki jim zaupamo, pomaga pri razbremenitvi, hkrati pa se nam odpirajo tudi možne rešitve za naše težave.

Sprašujete me za nasvet. Predlagam vam, da obiščete psihoterapevta/psihterapevtko in v varnem terapevtskem odnosu odprete vaše teme. Čeprav pravite, da nimate velikih problemov, so vaši problemi očitno dovolj veliki, saj vam povzročajo težave v vsakodnevnem funkcioniranju.

Upam, da sem vam odgovoril na vprašanje.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni!

Najprej hvala lepa za odgovor. Po vaših besedah in mojem razmišlanju ob prebranem odgovoru mislim da sem našla morebitno težavo ali več čeprav se tega nisem zavedala oz. sem govorila, da se me ni dotaknilo pa sedaj po vaših besedah razmišljam da temu ni tako, torej moja starša se ločujeta očitno je to name bolj vplivalo kot sem mislila in se je počasi nabiralo pa tudi dedek je dementen in me stalno skrbi ker živi sam dokler sem bila v kraju kjer študiram in nisem bila stalno doma in poslušala stvari, ki jih kor otrok svojih staršev ne bi smela (o njunem odnosu skrivnostih…) Poleg tega sem pod stalnim pritiskom zaradi faksa, ki ni iz moje smeri in vedno poslušam kako težje mi bo kot drugim (ker sem se po končani ekonomski smeri vpisala na čisto nasprotje naravoslovje). Poleg tega imam fanta, ki ima veliko dolgov iz preteklosti službe pa nikakor ne dobi in sem še s tem grozno obremenjena. No pa tudi oče je ravno ostal brez službe. Glavni problem pa je ravno v tem, da ker ne študiram redno oz. pavziram nisem v stiki s svojimi vrstniki oz. se nikomur ne morem potožit, ker se s prijatelji vidimo za kakšno kavico ali dve kar mi pa ni dovolj ker ponavadi govorimo o čisto drugih temah. Sicer sem po poslanem vprašanju na tale forum odšla na čaj s dobrim prijateljem in se dolgo pogovarjala in mi je bilo malo lažje, ker se mi zdi da je trenuto edini prijatelj, ki se mu lahko odprem. ( vrjetno ker ima tudi sam veliko problemov pa si potem nekako “liževa rane ” hihi) No in tisto da vem kaj bodo starši rekli na moj problem sem predvidela prav ” saj ni čudno, da si takšna in imaš čudne misli ko pa si kar naprej noter in sediš na istem mestu” očitno je, da so ob vseh svojih problemih (namreč tudi oče se je ravno prijavil na zavod) pozabili da tudi name to močno vpliva in velikokrat čujem ravno to “jah ti ko imaš res toliko problemov oz. tebi je v živlenju pa res težko da imaš razlog za takšne misli” (s sarkazmom seveda) ničesar jim ne zamirim ker vem, da imajo dosti problemov sami s sabo pa vendar če bi meni nekdo potožil, da ima grozne občutke bi si uzela minutko zanj, brez obsojanja, pikrih odgovorov in sarkazma.

No najlepša hvala za odgovor ste mi zelo pomagali že to da sem ugotovila da IMAM probleme je veliko naprej pa jih bom najprej skušala rešit s pogovorom s prijatelji ( mislim da mi bo takoj lažje za 50%)
Upam, da sedaj nisem izpadla kot neko razvajeno dekle, ki se smili samo sebi.

Lepo vas pozdravljam in še enkrat hvala!

Pozdravljeni,

me veseli, da ste našli način kako si lahko pomagate. Slišim, da veliko skrbite za druge, hkrati pa vaše pritožbe niso uslišane ali minimilizirane s strani vaših staršev in okolice, ki imajo preveč dela sami s seboj, da bi vas videli in slišali. Pri vsem tem ste bili vseeno aktivni in si našli prijatelja, ki mu lahko zaupate kar vam leži na duši.

Niste izpadli kot razvajeno dekle, ki se smili sama sebi, ampak kot dekle, ki zna aktivno vstopiti v življenjsko vlogo.

Želim vam vse lepo.

Lep pozdrav,