Pozdravljeni,

še enkrat hvala, da lahko tu pišem o svojih spoznanjih, pa čeprav je to tema, o kateri mi do sedaj ni bilo dovoljeno govoriti, tiščanje v sebi, sedaj pa tukaj čutim, da lahko napišem..upam, da res lahko in da ne bom cenzurirana..sicer nič ne sprašujem, ampak kak odziv ali mnenje, kako je to pri vas..pa bom hvaležna..mogoče bo moje pisanje zmedeno, razmetano, ampak vse to gre iz srca…

glede na to, da sem imela priliko že pred nekaj leti na skupino za spolne zlorabljene, pa očitno še ni bil pravi čas..sedaj pa prav čutim, da moram priti do konca, da se ne morem in ne smem več “odklapljati” in zanikati..da mi je preostanek življenja enostavno preveč pomemben..

Spolna zloraba je zelo poškodovala moje odnose z moškimi in spolnost. Brala sem na tem forumu o tem, da nas vzburja misel na zlorabo, pa čeprav razumsko tega ne bi nikoli storila, pa telo odreagira po svoje.
Vsa leta me je bilo grozno sram, kakšna spolnost me privlači, večkrat sem gledala filmčke, ki prikazujejo vezanje, ali pa tudi konkretno zloraba mladoletne osebe..enkrat sem celo prijavila tako stran, ko sem to zagledala, bila sem pretresena, na filmčku je bila punčka stara kakih 5 let.
Res, ne znam opisati ta grozen sram in potem skrivati to pred svetom, kakšna nesvoboda je to..kot je bila nesvoboda v mojih otroških letih, ko se mi je to dogajalo, prav tako sem ujeta v to še sedaj. Znanka mi je zadnjič rekla, naj se ne ukvarjam več s preteklostjo, ki je ni več..pa kaj ni to preteklost, če moje telo še vedno reagira na preteklost?
Zlorabo sem vedno doživljala tudi v razmerjih, ker sem popuščala in pristajala na položaje, ki mi niso ustrezali, nisem znala reči NE in potem sem bila vedno na tleh in z zamero do partnerja.
Že od kar pomnim pa me velikokrat zavedejo filmčki na internetu. Vznemirja me tudi ženska z dvema moškima, ki delata z njo kar hočeta, pa da ona na obrazu kaže, da tudi malo trpi.
Spomnim se, ko sem bila mala, da sem čutila neko vzburjenost do majhne punčke-palčice v risanki, mislim, da sem si predstavljala, da jo jaz zlorabljam in se izzivljam nad njo, ker je bila manjša od mene. Še sedaj mi telo odreagira, ko se spomnim na to majhno punčko-palčico. Verjetno sem v psihi na otroški način reševala mojo nerešljivo situacijo v otroštvu, da sem živela v domu, ki bi moral biti varen, ampak sem bila na razpolago zlorabam. Verjetno sem tako tudi jaz mogla nekoga zlorabiti.
Že vedno opažam, kako sem po ogledu takih filmčkov prazna in osramočena. Pričela sem omejevati ogled. Kar sama sebi sem si dala zaporo za pornografijo, pa čeprav ne deluje, deluje v moji glavi.
Čedalje manj to gledam in opažam, da me niti več ne zavede, da bi nagonsko to odprla, saj me to, kako se potem počutim nesrečno in prazno-od tega odvrača.
Začela sem raje uporabljati svojo domišljijo, če že potrebujem zadovoljiti svojo potrebo. V teh mislih si poskušam predstavljati moškega, kako se ukvarja z mano na nek “normalen” način in si želim na tak način ustvariti v možganih nove povezave, da bi me pričelo vzburjati tudi to, kar si želim, ne samo ti načini, ki mene nekako onečastijo…vidim, da mi to pomaga, da me zelo vznemiri to, da bi bil moški “v meni”, da bi do njega čutila čustva..prav to sem doživela v zadnjem razmerju, ki pa se je končalo, ko sem jaz začela kazati znake nizke samopodobe, strahu..sicer mi je žal in sem žalostna, da je nekaj tako lepega konec, ampak to mi tudi dalo vetra, da razčistim ta del svoje preteklosti, ki mi onemogoča, da bi imela z moškim trajno razmerje, da bi uživala z njim, da bi si dovolila, da si zaslužim, to, da nisem slaba in umazana..ponosna sem, da pričenjam z moškim uživati v samih dotikih, pogovoru, da znam poskrbeti zase, povedati, kaj mi paše, tudi reči ne in si uživanje priznati tudi z globokimi in glasnimi vzdihi…včasih sem bila čisto tiho, kot da me ni…in pa to, da sem dovolila moškemu, da me je z roko pripravil do konca, brez da bi ga ustavila in prijela za roko v tistem momentu, ko sem začutila zid…sicer sem ga prijela za roko, ampak sem jo potem spustila in si dovolila biti varna in se prepustiti. To je bil moj zmagoslavni trenutek. Prvič, pri 40-ih letih! Znanstvena fantastika pa mi je še vedno to, da bi doživela orgazem samo s tem, da bi on pentriral..glede tega pa čutim, da sem še precej daleč, enostavno tega ne morem dopustiti..le zakaj?
Ja, nekaj zadev mi je že jasnih, veliko pa tudi še ne..ampak verjamem, da se stvari počasi urejajo, da bom tudi jaz še lahko uživala…

Živjo,

jaz imam čisto iste probleme. S temi filmčki in sploh ne spustim moških blizu. Ne zaupam jim. Rada bi normalno doživljala vse, kot drugi, pa ne gre. Napačne stvari me vzburjajo, hkrati me tudi odvračajo. Ampak nič drugega me ne vzburja. Še vedno ne morem reči ne partnerju. Ampak mi je grozno z njim.
Hvala za vse to, da vidim, da nisem edina.