Pozdravljeni.

Imam težavo, ki je, kot sem že v naslovu napisala, osamljenost. Če sem zvečer sama, postanem močno potrta in sploh ne vem, kaj naj počnem (opcij je veliko, vendar mi nobena ne diši, če se lahko tako izrazim). Zadnjih nekaj let težava ni bila tako izrazita, saj sem bila v zvezi, a se je ta zdaj končala in večino večerov nimam več nikogar, ki bi mi delal družbo. Večina mojih zvez se je končala, ko sem s preveliko željo po pozornosti in bližini osebo odvrnila od sebe. Zaradi tega me je tudi strah stopiti s kom v stik, saj nočem biti vsiljiva. Imam tudi občutek manjvrednosti in zato za vsakega, ki nima časa za mojo družbo, pomislim, da mu je nekdo/nekaj pomembnejšega od mene, to se potem nadaljuje v razmišljanje, da me nima nihče rad in tako dalje. Fantom sem velikokrat očitala nenaklonjenost, večkrat celo iz samega ljubosumja, ker so bili v družbi, jaz pa doma sama, čeprav vem, da ni dolžnost nikogar, da je 24 ur na dan z mano in mi dela družbo.

Svoj problem sem opisala natančno, kot se je le dalo. Je še kakšna možnost poleg obiska strokovnjaka, kaj, kar lahko naredim sama?

Hvala.

Lepo pozdravljeni!

Ali znate biti resnično sami s seboj ter uživati v svoji družbi? Se sprejemate? Se imaste radi? Zakaj imaste občutek, da ne zmorete živeti sami?

Verjetno pozornosti in ljubezni (v meri kot bi si želeli in jo potrebujete zase) niste prejeli v primarni družini. Kakšen je bil vaš odnos s starši?

Kaj ste razmišljali? Kaj bi lahko storili, da sspremenite svojo slabo samopodobo? Kajti, kar čutite tudi privlačite. Kvaliteten odnos pride, ko sprejmemo sami sebe.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

čav osamljena!mogoče pa bi lahko pomagali ena drugi, saj imam jaz tudi podobne probleme.sem pa iz okolice postojne, stara 41let

osamljenost se lahko reši z ljubeznijo do sebe. bolj ko ima človek samega sebe rad, manj se počuti osamljenega. ko se počisti v glavi, je življenje takoj lepše.

Živjo!

V soli se z vsemi sosolkami razumem in vse me imajo zelo rade. Na plavanju imam tudi priljateljice. Vendar na hip hopu pa ne. Hip hop treniram ze 3 leta in se kar nimam priljateljic. Neznam se vlkjuciti v druzbo in ne upam se sprostiti. Kako naj se vkljucim. Prosim pomagajte mi.

Lepo pozdravljena!

Kaj se vam zdi najtežje pri navezovanju stikov? Vas je strah? Se vam zdi, da ne boste povedali nekaj kar bi bilo drugim zanimivo? Kako vas doživljajo drugi? Kako potem zgleda hip hop trening, v kolikor nimate prijateljev? Ste imeli kdaj slabo izkušnjo?

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]