Vem, da bi pokojni želel, da gre vse lepo naprej, ampak bolečina je prehuda.
Kako ste ravnali tisti, ki ste koga zgubili? Kaj vam je pomagalo?
Ste si pomagali s kakšnimi pomirjevali?
Je šel kdo na dopust v kak daljni kraj, da bi tam omilil bolečino ali pa mogoče to ni dobro in bo še bolj bolelo?
Ste si umislili kako novo dejavnost?
Zdaj vsi govorijo o zaključkih leta, službene zabave in podobno. Ste se udeleževali takih stvari, če je bilo od smrti bližnjega le dober mesec? Mene sama misel na te zabave kar strese. Po drugi strani pa se bojim, da bo še slabše, če se bom še naprej umikala vseh takih stvari.
Nekako se bolj in bolj zapiram vase.

Ni recepta, poslušaj svoje srce in svoje občutke, če lahko greš pojdi, če ne moreš se ne obremenjuj…
Vse je pa odvisno od značaja človeka, pa tudi koliko ti je bil pokojni blizu…Mislim, da si na dobri poti, da se zavedaš, da je treba naprej…Nekdo lahko po nekaj mesecih naredi ta korak, kdo drug ga po več letih ne more. Težko je deliti nasvete, kajti napišem lahko romane, kako pa človek čuti in kaj lahko naredi je pa drugo..Vemo kaj bi morali, a ne moremo
Veliko moči….