Dovolj imam te depresije!!
Resnično je imam dovolj. To je zdaj že moja druga ali tretja epizoda, vsakič se zdravim z antidepresivi, z njo je povezano moje nihanje telesne teže ki gre zdaj že v absurdne številke iz nekoč 80kg pa zdaj preko 120 kilogramov, zaradi depresije sem ostal brez prijateljev, kmalu bom ostal še sam v familiji ker imam še samo starša, zaradi svojih nihanj sem lani izgubil zelo dobro službo, pred nekaj leti sem se hotel ubiti pa mi na žalost ni uspelo. In to ni bil samo klic na pomoč.
Dovolj imam tablet, k psihiatrom in psihologom sploh ne bom več hodil, ker sem njih tudi sit. Dovolj imam tega, da moram razlagati vsakemu specialistu posebej, ker tisti trenutek slučajno nisem tako razpoložen da bi mu lahko povedal vse tisto kaj mi gre po glavi takrat ko sem na tleh. Vse te tablete in specialisti se mi zdi da so samo obliž na eni veliki rani.
Dovolj imam tega da se še samo slabša skozi čas in da propadam. Ne vidim več smisla čemu bi se umetno držal pri življenju s tableti in obiskovanjem specialistov. Svojega življenja si RES NISEM tako predstavljal. Takega niti ne želim!! Star sem malo čez 30 let, s tem se borim slabih 10let in si ne predstavljam da bi še preostalih 30-40 let živel tako. Hvala lepa! V teh 10 letih se mi je samo enkrat poboljšalo za kakšno leto in potem sem spet padel v ta vrtinec.
Gledam okoli sebe, ne poznam niti enega človeka z ozdravljeno depresijo (ki bi je bil rešen že več let skupaj, recimo 8-10let. da lahko res rečem da je ozdravljen) – pustimo manjše depresije ob strani, govorim o ponavljajočih epizodah. Ob vsem tem se sprašujem čemu se sploh matrat, a je smisel? Mogoče jih pride ven kot zmagovalec le nekaj % ljudi, ostali pa vsi trpimo. Okej, naj živi tako življenje tisti ki se še hoče trudit. Jaz se nočem več, vdam se.
Ali zdravniki res nimate ničesar drugega v “rokavu”, karkoli? Zadnja leta bi z veseljem sprejel evtanazijo zase, to bi mi bilo najlepše darilo. Ker tako naprej več NE MOREM! Z nekimi močnimi tabletami se pa ne bom pustil več filat (na srečo do kakšnih antipsihotikov nisem prišel, samo AD).
Prosim resno, jaz ne morem več. Niti nočem več.
Pozdravljeni,
ob branju vašega sporočila sem sprva pomislil na obup in neizhoden položaj, vendar sem kasneje začutil tudi upanje.
Pravite, da so te tablete in specialisti samo obliž na eni veliki rani. Obliž zavaruje rano pred zunanjimi vplivi, rano pa dejansko celi vaše telo. Si pustite to samozdravljenje? Morda je samozdravljenje tudi to, da se odpirate specialistom, govorite o svojih težavah in aktivno posežete v svoje življenje?
Naslovili ste me z zdravnikom: “Ali zdravniki res nimate ničesar drugega v “rokavu”, karkoli?” Jaz nisem zdravnik, ampak psihoterapevt in bom govoril iz tega vidika. Na žalost v psihoterapevtskem procesu ni možno izboljšanja stanja, če pacient ni aktiven. Vprašajte se kaj imate vi v rokavu? Koliko se boste potrudili za vaše izboljšanje, izboljšanje, ki ga je brez vaše aktivne udeleženosti iluzorno pričakovati.
Vprašajte se ali ste se pripravljeni soočiti z vašo preteklostjo, nerazrešenimi notranjimi konflikti, ki vam povzročajo trenutno stanje. Pot je zahtevna, ampak obstaja. Psihoterapevt vam stoji ob strani, vam daje oporo, vendar prehoditi jo boste morali pa sami. Mogoče lahko postanete močnejši, da vas ta “vrtinec” ne bo več povlekel, kot vas je do sedaj. Pravite, da ste že poizkusili s psihiatri in psihologi, morda lahko poizkusite s psihoterapevtom/psihoterapevtko? To bi bila za vas nova izkušnja? Tudi, če ste že poizkusili s psihoterapevtom, morda lahko poizkusite z drugim? Kaj pa lahko izgubite?
Čeprav pravite, da se vdate in ne morete več, jaz vidim v vašem sporočilu upanje. Sporočilo ste napisali, ga objavili in jaz vam zdaj odpisujem. Tudi to je sprememba – za moje in vaše življenje – noben od naju ni več isti in življenje teče dalje, isto, vendar drugačno. Želim vam, da boste našli upanje, ki nedvomno tli v vas – v to sem prepričan. Morda pa je lahko vaših naslednjih 10 let drugačnih?
Lep pozdrav,
ghufhduvn, vaše sporočilo sem razdelil na novo temo