Lepo podzravljeni.

Zadnje čase se mi dogaja, da izgubljam zanimanje za stvar, ki so me včasih veselile. Pa tudi motivacijo za doseganje ciljev, ki so mi včasih veliko pomenili.
Malo sem sicer razočarana nad življenjem, saj kljub končani diplomi ne najdem dela primernega zase. Zaradi tega sem se vpisala na magisterij, ki me sicer sploh ne veseli, mi pa odpira več možnosti glede iskanja zaposlitve. Trenutno delam kot študentka, stara pa sem 24 let. Delam kar precej, skoraj vsak teden dan ali dva po 12h, sobote, nočne…na koncu meseca nanese med 200 in 220 ur. Tako je že pol leta.
Počutim se čisto brez energije za karkoli. Spim po 10-11 ur in se vseeno počutim utrujeno. Ne ukvarjam se več s športom, ne berem več knjig, niti ne ustvarjam več. Te aktivnosti so me v preteklosti vedno veselile in sem vedno izkoristila svoj prosti čas.
S prijatelji sem pričela nekako izgubljat stike, malo sem si tudi sama kriva, saj sem veliko povabil odklonila, sedaj pa so se že ”navadili” da ponavadi ne morem prit z njimi. Družim se samo še s fantom, pa še to se komaj spravim ven, včasih pa enostavno ne najdem časa pa bi ga zelo rada videla, saj imava oba različne urnike. Želim si, da bi živela skupaj, vendar nimava kje. Ko omenim, da bi šla kam podnajem mi vedno pravi naj še malo počakava, da bova nekega dne v lastnem stanovanju. Jaz pa ga tako večino časa pogrešam in samo razmišljam kako čim več zaslužit za it na svoje. Trenutno živim pri staršim in se z njimi razumem dobro, ampak imam občutek, da me neprestano usmerjajo. Ne želim jih razočarati, zato se počutim pod pritiskom. Imajo me zelo radi in mi želijo le najboljše, tudi govorijo mi, da so ponosni name. Vseeno pa čutim neke pritiske in želim iti na svoje in se obnašati kot meni paše.
Ne vem zakaj se mi vse to dogaja, mogoče sem samo preutrujena za se soočat z vsakodnevnimi problemi in odnosi. Nekih velikih sprememb v teh odnosih ni bilo, so takšni kot so vedno bili, me pa zadnje čase precej bolj vse moti kot me je včasih. Tudi drugi me neprestano opozarjajo, da sem živčna, jezna, slabe volje in razdražljiva. Zadnje čase sem najrajši sama. Enostavno si želim, da bi me vsi pustili nekaj časa na miru ali pa, da bi bilo vse tako kot si sama želim, brez nekih prilagajanj.
Je to posledica stresa, preutrujenosti, depresije? Zakaj se mi to dogaja? Pogrešam dneve, ko sem bila polna energije, ko sem z veseljem čakala, da grem ven, na izlet, dopust, da kaj novega naredim.

Lepo pozdravljeni!

Situacija v kateri ste vas otesnjuje in potiska v kot, brez kisika. Niste zadovoljni na nobenem od pomembnih področij v življenju. Vprašajte se, kaj si resnično želite in kaj je tisto, kar vam preprečuje željeno? Oziroma ali greste v pravo smer do svojih želja? Si resnično želite v stanovanje le zaradi fanta, ali se želite osamosvojiti? Zadihati sami – se na nek način osamosvojiti?

Takšni občutki vas lahko pripeljejo do depresije ter anksiozne motnje. Priporočam psihoterapijo, da razrešite izvorne težave, da ne bi prišlo do večjih problemov.

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]