Najdi forum

Stres ali kaj drugega?

Pozdravljeni, star sem 25 let in do danes nikoli nisem imel večjih težav z zdravjem, vse se je začelo pred slabim mesecom, ko sem dobil redno službo in bil premeščen na drugo delovno mesto na firmi, ki je precej bolj stresno – sploh zame, ker se želim še malo dokazati, da bom temu kos. Poleg tega sva se s punco odselila iz najinega študentskega stanovanja nazaj domov, za kar mi ni bilo čisto vseeno saj dnevno z avtom sedaj prevozim cca 160km do službe in nazaj in se na okolje in vsakodnevno vožnjo še nisem čisto navadil.

Ker sem zaradi zaposlitve moral it na zdravniški pregled sem tam imel vse izvide v redu – me niso nič klicali nazaj, edino pritisk sem imel tam okoli 150/90…zdravnica je rekla, da to ne bi smelo bit, ker sem še premlad in da je takšen verjetno zaradi stresa in naj si ga zmerim še doma. Potem so se pa začeli problemi… Ko sem si ga prvič meril doma sem si ga zmeril brez kakršnekoli umiritve in ga imel cca 160/95… in potem sem si ga vsakič šel merit s strahom in napetostjo in se je vedno gibal okoli 155/85. najmanjši je bil enkrat zjutraj 128/80, najvišji pa enkrat 170/100 – tako visok je bil samo enkrat… Po moje mi niha zaradi razpoloženja in ne ker bi imel kakšne težave? Prej težav s pritiskom nisem imel…

Ampak zadnjih 14 dni imam precej velike motnje razpoloženja, imam bolečine v vratu, bolečine v glavi (največ pri čelu in sencah), zardeva mi obraz, nekaj dni me je bolel tudi hrbet, zadnje dva dni imam rahle vrtoglavice imam zelo zaspane oči, čeprav se naspim (12 ur spanca), srce mi ne razbija, me pa včasih malo stiska v prsih – ne vedno. Spim normalno – kot angelček še zaenkrat, le ni mi do družbe, težko se sprostim, ne paše mi piti alkoholnih pijač, nimam veselja do kakšnih opravil, ki so mi bila prej vsakdanje zanimiva. Apetit se mi je vmes malo zmanjšal, ker mi je postalo kar slabo, ko sem začel jesti čeprav sem bil zelo lačen, ampak sedaj sem to nekako umiril in imam 5 obrokov na dan normalno. Me pa zelo moti, če je v prostoru vroče, kar hlastam po svežem zraku… Zadnjič ko smo selili stvari iz starega stanovanje me je obšla takšna slabost, da sem mislil, da bom padel skupaj…

kaj bi mi svetovali? Je to znak kašne bolezni – bi moral obiskat zdravnika za preiskave ali so to le psihične motnje, zaradi prevelike obremenitve v zadnjem mesecu. Zadnje mesece sem tudi malo zanemaril fizične dejavnosti : šport in sprehode…ampak sedaj se zadnje dni vseeno probam sprehajat vsaj eno uro na dan in se mi počutje tisti čas zboljša…

Lepo prosim za nasvet!

Lepo pozdravljeni!

Glede na opis vaših simptomov gre za depresijo. 70% depresij se začne s fizičnimi bolečinami, ki jih opisujete. Povišanj je kortizol – vaš stresni hrmon, zato je tudi nenormalno stanje pritiska. Tudi vzrok za nastalo situacijo ste povedali. Očitno ta sprememba, ni bila dobra za vas in vam povzroča preveč stresa. Kako dolgo boste doživljali stres na tem delavnem mestu? Je to vredno vašega zdravja? Morda je dobro, da pričnete iskati delo, kje bližje novega doma.

Vsekakor je v tej začetni fazi depresije pomembno, da delate na sebi. V pomoč vam bi bila psihoterapija. Stanje ne sme napredovati. Poskušajte spremeniti kaj, da boste lahko bolj zadovoljni. Poskušajte s kakšno meditacijo, vzemite si čas samo zase. Svež zrak vam bo dobro del, tudi kakšen šport. Predvsem pa se vprašajte, kakšne so vaše želje? Kaj si v življenju želite? Zapišite si želje in razmišljajte, kako do njih. Kaj je za vas in vaše telo še sprejemljivo in kaj ne. Naučiti se je potrebno poslušati sebe.

Lahko mi pišete tudi na [email protected]

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Pozdravljeni,

hvala lepa za vaš odgovor in pomoč. Odkar sem prebral vaš post sem začel spet delati na sebi, začel sem vsak dan vsaj pol ure izvajati telesne aktivnosti (Sprehod, telovadba, ostale športne aktivnosti,…) Začel sem brat tudi knjige, česar nisem počel že vsaj 5-7 let in mi to precej pomaga. Malo sem se razbremenil tudi z delom, ki sem si ga prej nalagal preveč…

V zvezi s službo je problem v tem, da sem bil postavljen na delovno mesto katerega sem se res veselil in sem si takšno delo želel opravljati že od majhnih nog. Je pa res, da je bila sprememba in povečanje odgovornosti tako visoko, da sem se enostavno pregrel na neki točki… Sedaj se počasi navajam na delo in se ga lotevam bolj premišljeno. Če vidim, da si nalagam preveč dela se malo ustavim in razmislim, kako bi lahko to izvedel lažje. Tudi vožnje sem se že nekoliko navadil.

Je pa res, da še vedno pride kakšen dan, ko nisem tisti pravi…Ko se ne počutim dobro in bi rad šel samo spat. Tak, hecen občutek…

Lepo pozdravljeni!

Ko sem prebrala vaš odgovor, sem se resnično razveselila! Super! Le tako naprej! Naša pot, je pot malih korakov….pomembne so želje…kjer so želje in sanje, tam je tudi cilj. Vsi imamo dneve “nihanja” in nezadovoljstva, pomembno pa je, da smo v svojem bistvu zadovoljni. Zadovoljni s seboj in svojimi dejanji…

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

Pozdravljeni! Na to temo sem se obrnila ker mislim da je krivec stres ampak me vseeno skrbi, če bi lahko prišlo do česa resnejšega. Visoka sem 163cm. Ko sem pod večjim stresom hujšam in hujšam, hrane sploh več ne morem pogledati. Pred enim letom sem imela 56kg, sedaj jih mam le še 48. Osem ali kil se morda le ne zdi tako veliko za eno leto ampak glede na to da sem že prej bila kar suha je ogromno.
Če zjutraj, ko se zbudim, kaj prigriznem me sili na bruhanje. Po vsakem zajtrku končam pred wc školjko, saj se mi trebuh krči kot da bi bruhala, ampak ne morem. Ker preprosto ne morem več sem se odločila, da zajtrka več ne jem. Od doma grem okrog 6 zjutraj, vrnem se ob 16:30 (zaradi vožnje z vlakom pridem zelo pozno). V vsem tem času navadno pojem le en rogljiček ali štručko ter zeleni čaj, čisto odvisno od dneva. Sploh če pišemo test ne morem niti grižljaja. Zdi se mi, da se situacija le še slabša in bojim se da bi še bolj shujšala čeprav se trudim in velikokrat pojem tudi kaj na silo.

Zdi se mi da je krivo predvsem to, da se zelo sekiram zaradi šole. Veliko se učim, ampak več kot ocene 3 ali 4 mi ne uspe pridobiti. Ne uspevam več, prenaporno mi je. Rada bi imela odličen uspeh tako kot lani, a ne morem. Mesa med tednom pogledam ne, popoldan mi zapaše le kakšna juha in sadje.
Še en problem je, da imam zelo slabi imunski sistem in sem neprestano bolna, kar vse skupaj še poslabša. Skoraj vsak mesec dobim herpes, prehlad me tako ali tako spremlja celo zimo, potem pa še vnetje mehurja. Ne vem več kaj naj naredim. Bi bil za moje hujšanje potreben obisk pri zdravnici? Čeprav sploh ne vem kaj ji naj rečem.
Pozabila sem omenit, da me tudi v šoli veliko krat spremlja slabost. Čisto sem že izčrpana, energije sploh več nimam. Za energijo jemljem tablete Supradyn, za katere se mi zdi da mi nekoliko pomagajo ampak ne dovolj.

Lepo pozdravljena!

Glede na opisano, bi jaz svetovala strokovno pomoč – za začetek psihoterapijo. Vse skupaj mi meji na anoreksijo…vsekakor pa imaste motnje hranjenja. Koliko ste stari? Kakšen odnos imaste s starši? Kaj oni pravijo na to? Ali vas sploh opazijo?

V kolikor bi želeli poiskati psihoterapevtsko pomoč, se lahko obrnete tudi name: [email protected] ali 041 535 555.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka

New Report

Close