Lepo pozdravljeni,
Prosim za vaše mnenje.
Bliža se datum mojega poroda in ker sem pač razumsko bitje o njem razmišljam, berem. O porodu je veliko “resnic”, tabujev, prepričanj, celo verskih (npr. katoliška cerkev; …ker si zapeljala Adama, da je jedel iz prepovedanega drevesa, boš rodila v mukah…) in moralnih prepričanj (seks je grešen, zato je tvoja kazen, da rojevaš v mukah…) -demonizacija ženske in vse kar je z njo povezano.
Zdi se mi, da so ta prepričanja močno vsiljena v našo podzavest in so sprevrgla nekaj popolnoma normalnega in naravnega – porod – ki se je dogajal in se bo dogajal, dokler človeška vrsta obstaja, v pravo nočno moro. Strahove, ki jih “moderne” ženske preživljamo, kot bi živele še vedno v temnem srednjem veku…
Neznosne bolečine, rezanje presredkov, hude raztrganine, deformacije porodnega kanala, deformacije spolovila, nespoštljivo osebje, nerazumevanje za fizioloških potreb med porodom, nenaravni – prislini – položaji med rojevanjem, cel porod prilagojen lažjemu delu osebja in ne porodnice…
Kako naj potem se ne bojim poroda kot nekaj grozljivega? Saj je strah posledica prepričanj o porodu?
Saj živali ne more biti strah, ko porajajo svoje mladiče? Res je , da imamo mi HS frontalni cortex, ki nam poleg veliko lepih stvari prinaša tudi manj lepe?!
Kot protiutež sem prebrala knjigo Modrost rojevanja. V njej sem prebrala izkušnje vodilne babice, ki se slišijo precej logične. Prikazala je tudi drugo plat rojevanja, tisto, ki je iz pradavnine a je še vedno v nas. Saj kaj je 50 let kontrole rojstev s tabletko proti celotni zgodovini razvoja naših možganov?
Mi še vedno v določenih situacijah funkcioniramo – odziv na stresno situacijo s FIGHT; FLIGHT; FREEZ… kljub vsej moderni tehnologijij…

Moje vprašanje je sledeče: Kako je v Ljubljanski porodnišnici? Se je porod (govorim seveda o normalnem porodu brez posebnih indikacij in zapletov) kaj bolj prilagodil porodnici?
Ali še vedno poteka tako: britje, klistir, negibno ležanje na postelji, prepoved hoje med popadki, prisilen položaj z medenico navzgor, prepovedano kričanje porodnice,…?

Hvala za vaš cenjeni odgovor!

Spoštovani,

kljub sicer resnemu tonu dopisa, ki je v marsičem utemeljen, ste me vseeno uspeli malo nasmejati. Mislim, da že zelo dolgo nimamo več policijske porodnišnice, kjer bi stroge babice z usmiljeniškim hladnim izrazom na obrazu porodnicam ukazovale, kaj in kdaj mora kaj storiti.
Klistir: je še vedno priporočen, ni pa obvezen in zlasti ni obvezen, če je nosečnica sicer redno odvajala blato ter je vsaj na dan poroda že 1x normalno odvajala blato. vloga klistirja pa je dvojna: 1. spodbudi črevesno in posredno tudi maternično aktivnost ter ojači naravne popadke, hkrati pa sprosti prostor, ki je med rojstvom otroka nujno potreben zanj in ga običajno ni na pretek. Za vsak mm prostora, ki ga otrok potrebuje, mora odriniti nekaj tkiva in če del prostora zavzema polno končno črevo, je potreba po širjenju prostora večja, v najboljšem primeru pa se hkrati z otrokom iz vagine, iz črevesa iztisne še blato. Četudi je osebje porodnišnice vajeno vsega, pa je s strani porodnice vseeno prijazno, če razume, da sicer delikatno delo na čim čistejši, po možnosti sterilen način z otrokom težko opravljamo v pogojih, v katerih naravnost mrgoli bakterij (blato!???). Preprost in relativno neboleč postopek – klistir- torej v marsičem olajša porod, četudi ga narava kot takšna ni vključila v naravni repertoar poroda.
Ležanje med porodom: če je glavica ali drug vodilni del ploda med porodom fiksiran in običajno je, ni razlogov proti gibanju ženske med porodom. To spoštujemo tudi v Lj. porodnišnici, pri čemer pa ugotavljamo, da ženskam samim med močnimi porodnimi popadki pogosto kar ustreza možnost, da se vležejo. Seveda po lastni presoji.
Ležeč položaj na hrbtu med porodom: tudi ni obvezen. ampak, če bi moral izbirati med tem ali mi bo lahko babica pri porodu ustrezno strokovno pomagala, da se bo presredek raztegoval ustrezno, pa bom zato moral ležati na hrbtu ali pa bo babica zraven bolj kot pasivna opazovalka ter se bo presredek navzad raztegnil bolj kot bi se sicer nujno moral zgolj zato, ker ga pač pri čepečem porodu ni mogoče aktivno varovati, potem bi sam raje izbral ležanje na hrbtu, saj bom svoj presredek čez nekaj dni nesel domov s seboj in bo seveda tak, kot se bo uspel ohraniti med porodom. Ko nekajkrat vidiš, kaj se lahko zgodi pri porodu v fiziološkem položaju (kakršen je pri porodu brez strokovne pomoči) v primerjavi z možnostmi, ki jih nudi strokovna pomoč pri porodu, bi si mnoge premislile in dobile zadostno motivacijo za porod na hrbtu.
Britje: je tudi še priporočeno, a ni obvezno, zlasti ne, če si ženska spolovilo že doma sama vsaj na kratko pristriže. Tudi za dolge dlake spolovila velja, da sicer ne povzročajo posebnih zapletov, vseeno pa v primeru, ko moramo prerezati presredek ali ko je potreben CR motijo priporočeno antisepso in asepso, saj dlak nikoli ne moremo tako dobro razkužiti kot gladko kožo. Sicer pa v trenutni poplavi brazilskih in ne vem kakšni vse depilacij spolovila britje pred porodom res ne bi smelo biti tako travmatična izkušnja.

Koliko krvavi presredek? Vsaj tista kozna guba – namrec, imam zelo mocno ali visoko, nisem sigurna kako bi strokovno opisali…mnoga leta mi je povzrocala tezave pri spolnih odnosih. Skratka, prerez mi gotovo ne uide – ali se ga lahko naredi ze kaj casa prej in se potem recimo vseeno rojeva cepe, ali se mora narediti tik pred zdajci? In pri sivanju, se ga lahko malo korigira-pusti bolj odprtga?
Ce pa mislite, da bi kake masaze in mazila med nosecnostjo koristile elasticnosti zadeve, sem odprta za predloge.

Spoštovani,

🙂 zanimivo razmišljanje, ampak žal to ne gre. Kot prvo se pri nas presredek prereže “medilateralno”, torej malo vstran, zato “nepopolno šivanje” ne vodi v primerno celjenje oziroma obliko spolovila, kar se kdaj pa kdaj po nesreči zgodi zaradi slabega celjenja rane. Presredka se tudi ne da oziroma ne priporoča rezati “v naprej”, ker tako prerezano mesto precej močneje krvavi kot če se ga prereže ravno ob pravem času, ko je maksimalno raztegnjen in podprt s plodovo glavico. Tak prerez tudi bolj boli, medtem ko prerezanje presredka v stanju maksimalne napetosti skoraj ne boli. Za slednje sicer obstajajo lokalni anestetiki, ampak to potem izvaja zdravnik, saj babice ne izvajajo infiltracije tkiv z anestetiki.
Kakorkoli obrnete, se mi zdi, da bo za vas prineslo najboljši dolgoročni rezultat klasično rojevanje v “litotomijskem položaju”, torej na hrbtu, lahko pa ob sprejemu zaprosite, če vas namestijo v sobo s posebno porodno posteljo, ki jo je mogoče pri glavi toliko dvigniti, da bi lahko rojevali vsaj na pol sede, torej bi imeli telo in glavo precej dvignjeno nad zadnjico, pred seboj pa nekakšen drog ali oprijemala, s katerimi bi dobili dodaten nadzor pri iztisu. Ta postelja namreč babici omogoča povsem enak nadzor nad presredkom in rojstvom otroka kot pri klasičnem položaju s privzdignjeno zadnjico.

Pozdravljeni g. Pušenjak,

noseča sem 34. tednov in bolj ko se bliža čas poroda večja panika me grabi. Problem je ker me je zelo strah vsega kar vključuje porod in si nekako ne morem zamisliti da bom na ta svet spravila malo bitje. Z mojo ginekologinjo se nekako ne morem pogovoriti o tem ker mi je rekla da še vsaka je rodila in da bom tudi jaz,pa vem da bom,saj me ne skrbi da nebi rodila ampak to da me je zelo strah celega postopka. Brala sem knjigo Modrost rojevanja(baje da bi naj pomagala nekaterim premagati strah),ampak je po tej knjigi samo še slabše…Zdaj me pa zanima ali bi mi vi bolj priporočali epiduralno ali ultivo? Glede na to da me je groza vseh igel si nekako ne zamislim da bi me piknili v hrbet,ne zamislim si da bi se strgala,strah me je klistiranja,vglavnem groza me je vsega kar se tiče bolnice in zato v moji glavi zadnje čase vlada zmešnjava in groza ker ne vem kaj naj naredim. Upam da mi boste lahko dali kakšen nasvet glede teh dveh postopkov,ker ne vem več kaj naj naredim.

Hvala in lep pozdrav!

Spoštovani,

morebiti bi pa ubrali povsem drugačno taktiko? kaj, če bi sami sebe izločili iz vsega skupaj in bi si poskusili dopovedati, da vas bodo ob porodu skozi vse vodili ustrezno šolani in izkušeni strokovnjaki in se vam sploh ni treba ubadati z vsemi podrobnostmi, ki bodo potrebne takrat. Zamislite si, da ste samo ena od mnogih, ki gre skozi vse skupaj in glede na to, da vse preživijo in so na koncu zadovoljne in srečne mamice, to isto čaka tudi vas. Zakaj se je potrebno poglabljati v “igle”, “cevke”, epiduralne, ultive in vse, o čemer se tako rade pogovarjajo nosečnice, ko pa vam je vse to v resnici “španska vas”. Če bo bolelo, boste deležni vsega, kar je potrebno, da ne bo bolelo, nekatere pa celo nima časa boleti, ker gre vse tako hitro. Če se ne zmorete izločiti iz vsega skupaj, pa si dobite napotnico za klinično psihologinjo v porodnišnici v Ljubljani in bosta šli skozi nekaj testov, iz katerih bo ugotovila, iz kakšnega testa ste in če je kaj pomembnega z vami drugače in zahteva drugačen pristop ali celo prilagojen porod…

Draga janika 12,

tudi sama sem se pred dobrim letom soočala s podobnimi strahovi: strah pred neznanim, pred iglami, ves čas sem se spraševala ali bom zmogla….poleg vsega tega pa slišiš 1001 zgodbo, sploh da je Ljubljanska porodnišnica tovarna, pa da režejo vsepovprek….No in moja osebna izkušnja v LJ porodnišnici je ZELO POZITIVNA. Kot pravi dr. Pušenjak, prepustiti se strokovnjakom, vedeti da si v najboljših rokah… moj sprejem je potekal zelo mirno, vsi so bili zelo prijazni, vse so mi povedali, kaj mi bodo delali, klistir pa sploh ni grozen…ko se je začel porod sem dobila plin, ki je sprostil mojo napetost, rodila sem hitro in nič nisem bila rezana…Tudi jaz sem prebrala modrost rojevanja in jo priporočam vsem nosečnicam, meni je pomagala, ko sem imela popadke sem si ponavljala afirmacije, da se moje telo pripravlja, odpira in da z dojenčkom sodelujva…konec koncev je vse na tebi, v tvoji sproščenosti in sprejemanju sebe, bolečine…Meni osebno ni bila huda bolečina, veliko huje mi je bilo recimo ko sem se zastrupila s hrano in imela želodčne krče (ampak to je stvar posameznice)

Svetujem ti, da se prepustiš osebju, ki ve kaj dela, ne poskušaj imeti vsega pod kontrolo, ne delaj si načrtov, ker narava dostikrat izpelje po svoje…

Želim ti lep porod, ki ti bo še dolgo ostal v spominu…kmalu boš v naročju držala najlepšega otročička.

Srečno