Pozdravljeni!

Obračam se na vas, za kakšen koristen nasvet. Moj sin je star 5 let, v vrtcu je sedaj že dobra tri leta. Že ko smo ga vključili v jaslice, je bil vsak dan jok. Zdaj je že drugo leto v večji skupini in se stvar še ni umirila, tokrat še poslabšala. Po dveh mesecih počitnic je znova treba v vrtec, tokrat skupaj s sestrico. Stvar je bila grozna, fant ni jedel, v vrtcu je samo jokal….zdaj se je sicer umirilo,ampak nikakor ne gre, da pred vrati vsako jutro nebi jokal, da bi hotel iz avta in da nebi vsako jutro vprašal če je lahko doma. Z možem imava privat, delava doma, tako da je seznanjen, da je lahko doma. Zdaj mu sicer lažem, da hodim v službo in je stvar malo boljša. Že od vsega začetka je raje v družbi odraslih, ne mara preveč otrok…je zelo delaven otrok, z izbranimi prijatelji s katerimi se zelo rad igra. V vrtcu sicer nima družbe, nobenega tesnega prijatelja si ni našel, zato sem preizkusila tudi s tem, da sem enega večkrat pripeljala k nam domov, da sta se igrala….fant ga je zjutraj pričakal pred vrati in vseeno ni šlo, da se nebi jokal in se me na vso moč držal za rokav. sicer se zdaj ne sekiram več, me je pa strah kaj bo z otrokom v osnovni šoli. tam bo za vedno zaznamovan, če se bo vsako jutro jokal…
da še omenim, da je vedno tako: ko kam pridemo noče iz avta, potem pa domov ne. Tudi v vrtcu je tako, zdaj ko pridem po njega, se obotavlja in še kaj postori preden pride k meni. Vem da mu ni hudo, me pa vseeno skrbi kaj bo v šoli???
Kakšen pameten nasvet?
tudi vzgojiteljice so mi predlagale posvet pri pedopsihiatru.
Že v naprej hvala 🙂

Katja

Lepo pozdravljeni!

Morda gre za vprašanje navezanosti ali pa je enostavno bolj zrel otrok od svoje generacije in se ne počuti dobro v tej skupini, kjer so verjetno tudi še mlajši otroci, sploh v primeru, če se je prej družil s starejšimi. Verjetno bi bil celo bolj zadovoljen, če bi že obiskoval prvi razred.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka