Zdravo .. Spet se obračam na vas ker imam razne probleme, in sicer z tem, da ne morem jesti .. Bom kar napisala kak se je to vse začelo ..

Lani februarja sem se jaz odločla da sem “predebela”, “neprivlačna” pa “za nikam” in sem začela hujšat, nič nisem želela prav jesti, živela sem samo od čokolad pa drugih sladkarij . Začeli so se mi problemi z sklepi, slabim počutjem, vrtelo se mi je, parkrat me je samo vrglo po tleh . V šoli so opazili da je nekaj narobe in tudi starši so zahtevali da jem pred njimi. Tak so doma poostrili nadzor nad mano pa tudi v šoli so morali sošolci paziti da sem ja jedla, če ne bi bi obvestili starše .. Vredu, do tega sem se spravla, sem pa po vsakem obroku šla na wc in “spravla ven”. Potem je prišlo poletje 2012, še naprej sem imela probleme in želodec sem si res zelo skrčla, tak da sem pojedla čisto malo in sem že mela vse v grlu itd. Na začetku lanskega poletja sem tudi spoznala fanta, ki še mi zdaj stoji ob strani, in lani me je prepričal da sem začela jesti. Nekaj časa sem bila tak, potem pa me je spet nekaj popadlo in sem spet nehala, takrat me je ta fant tudi želel spravit do tega da bi omela vsaj 3 obroke na dan. S tem se nikakor nisem mogla sprijaznit in sem imela samo 1, včasih 2, to je vodilo tudi do prepirov med nama dvema, kar še me je pa bolj spravilo do tega, da nisem želela jesti, v tistem sem imela v glavi samo “tak, zdaj pa iz principa ne bom jedla, kaj se pa nonstop jezi na mene zaradi tega”. No, čez čas sem ugotovila da delam slabo obema, njega sem spravljala ob živce zaradi tega, saj se res zelo obremenjuje glede mene, sama pa si uničujem telo. No, minla je jesen, zima – tu sem približno jedla – pa prišla pomlad, in moj fant je zapadel v depresijo, grozil je da se bo ubil itd… Mene je začelo skrbeti. Trudim se da bi jedla, samo zdaj je tu poletje, kadar ga pogrešam pa se sploh ne morem prisilit da bi jedla oz. mi je kasneje slabo, imam neprijeten občutek v želodcu pa od znotraj, (v pljučih?) imam občutek kot da me želi zadušiti .. Imam precej stroge starše, fanta sicer sprejemajo in ga imajo radi, njegovi imajo mene, ampak ima določene sorodnike ki so nemogoči in precej vplivajo na njega.

No, zdaj sem se razpisala, sicer pa .. Ne znam se več pobrat in spravit več iz tega, prijatelji so se bali za mene da bom zapadla v anoreksijo, kazali so mi slike, dajali primerjave kakšna se jas vidim kakšna sem pa v resnici .. Mogoče je vpivalo to, da ko sem bila mlajša sem bila precej močna in so me neprestano zbadali da sem debela itd. Ne vem, vglavnem ne znam si več sama pomagat .. Kakšen nasvet? 🙁

Draga “Malat”,

verjamem, da ti ni bilo lahko ob vseh pritiskih sošolcev in staršev. Običajna reakcija staršev kot tudi prijateljev ali drugih bližnjih je, da mislijo, da če boš začela jesti bo vse v redu. Samo na žalost ni tako enostavno. Če bi bilo bi ti to že uredila, kajne?
Poleg tega pritiski drugih nekaj časa že zaležejo, vendar kot si ugotovila je to zunanja motivacija, ki ne traja dolgo. Še, ko se boš zares sama odločila ukrepati in si pomagati ne bo šlo zlahka. Seveda je okrevanje možno, vendar je to proces, ki traja. In zgolj prigovorjanje drugih, fanta, staršev, da jej, ni rešitev.
Tvoj fant je nate pritiskal iz skrbi zate. Tako se bližnji pogosto odzovejo. Vendar to, da je zapadel v depresijo in da je rekel, da se bo ubil nisi ti kriva in tudi tvoja bolezen ne. Depresija se lahko zgodi vsakomur izmed nas in da bo njemu bolje bo moral on poiskati pomoč. Zase in samo zase. Če boš ti jedla ali pa ne boš jedla ne bo njemu nič bolje ali slabše. Razlogi, da pride do depresije so različni. Gre pa za to, kako se na stres in pritiske okolice odzove vsak izmed nas. Ti nisi kriva za to, kar se dogaja njemu, ne glede na to kar pravi on. Če se bojiš zanj in njegovo življenje povej kaj se dogaja njegovim staršem. Naj oni poskrbijo zanj. Ti mu ne moreš pomagati. Z ničemer kar narediš. Potrebuje strokovno pomoč in tudi ti jo potrebuješ. Stiskanje in dušenje v prsih, ki ga opisuješ bi rekla, da gre za tesnobo, anksioznost. Glede na vse kar si napisala ni nič nenavadnega, da se je tvoje telo odzvalo na ta način.
Svetujem ti, da greš do psihiatra, ki ti bo predpisal antidepresive. Zdravila so namenjena izboljšanju razpoloženja in so lahko kot pomoč pri okrevanju. So pa pomoč tudi pri občutkih, ki jih opisuješ. Poleg zdravil pa je nujno, da greš nekam na psihoterapijo. Pogovor o tem kaj se ti dogaja in iskanje strategij za ravnanje v teh situacijah, ti bodo pomagale okrepiti pogled nase. Kontakte kam po pomoč lahko najdeš v rubriki kam po pomoč pri MH v Sloveniji, na vrhu spiska sporočil.
Želim ti vse dobro,

lepo pozdravljena,

Tatjana