Pozdravljeni!

Že več kot 3 mesece jemljem antidepresive in sicer zaradi anksiozno-depresivne motnje, moje počutje pa še zdaleč ni tako, kot bi moglo biti. V tem času se je sicer izboljšalo spanje, tesnoba pa noče in noče popustiti. Zdravnik mi je rekel, da naj ostanem na isti terapiji. Vedno bolj me je strah, da se stanje ne bo nikoli več izboljšalo, saj mi je kar nekaj oseb na skupini za samopomoč povedalo, da ko so tablete začele delovati, da se je počutje zelo izboljšalo. Jaz temu ne morem pritrditi. Vsakodnevno čutim tesnobo, non stop mislim o tej bolezni, nikoli nisem sproščena, nimam energije. Hodim tudi na psihoterapijo. Po moje se že bojim tega slabega počutja in tesnobe, kar me pahne še v večjo tesnobo. Enostavno ne morem izklopiti teh misli. Ko je v načrtu, da moram kam iti, pa če tudi na pijačo s prijateljico, prva misel, ki me preplavi, kako se bom tam počutila. Čisto enostavna opravila in obveznosti, me navdajajo s tesnobo, ker vedno prej pomislim, le kako bom jaz to zmogla, če pa se večji del dneva slabo počutim. Vsake toliko časa moram vzeti še helex, ko je res prehudo.

Prosim vas, da mi svetujete, kako se zoperstaviti strahu pred strahom, strahu, da ne bo nikoli boljše, da ad vsem pomagajo samo meni ne. To svojo tesnobo poskušam sprejeti, a kaj ko je tako neprijetno, da ko me zajame, bi najraje iz svoje kože.

Že vnaprej se vam zahvaljujem in vam želim lep dan!

Lepo pozdravljeni!

Vas popolnoma razumem. Najprej naj poudarim, da se nobena stvar žal ne zgodi “čez noč” in da je potrebno veliko trdega dela in osebne motivacije. Vem, da je težko in da ste na pihoterapiji že gotovo slišali, da se je potrebno soočiti s strahovi, s tesnobo…ji pogledati globoko v oči in ji reči, da se je ne bojite, da ste močnejši od nje. Enostavno morate “v situacije”, ki vas navdajajo s tesnobo in se vprašati ali je vaš strah realen? Kaj hudega se vam pravzaprav lahko dogodi? Kaj občutite? Kje občutite? Zelo pomemben del so vaje dihanja. Obstaja dobra metoda. Potrebno je najti tudi izvor za nastanek tesnob, ki so posledica česa, kar morda še niste ozavestili. Najlažje je pojesti tableto in čakati, da se nekaj spremeni. Menim, da lahko oblaži, a moramo biti sami aktivni udeleženci pri osebnih spremembah ter ravno tako delati na sebi, ves čas. Dobro dene tudi meditacija. Potrebujete priti v stik s seboj. Seveda pa so potrebni majhni koraki, majhni cilji. Nekdo, ki ima socialno fobijo, ne bo mogel kar na oder in odrecitirati pesmi. Lahko pa za začetek pokliče prijatelja in se za začetek pogovarja z njim, v drugem koraku, ga poskuša povabiti na pijačo…

Zaupajte vase in ne izgubite vaše pozitivne notranje naravnanosti.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka