Pozdravljeni.

Stara sem 23 let in sem pred dnevi prvič doživela fizično nasilje v družini. Prihajam iz urejene družine, izobražene in (vsaj včasih smo bili) solidno situirane, ki pa je zadnje leto zaradi recesije precej na udaru, saj se starša ukvarjata s take vrste delom, ki v teh letih najbolj trpi. Sama sem brezposelna približno leto, vendar prejemam socialno podporo. Iščem delo predvsem v Avstriji, a tudi tam ne morem priti zlahka noter, saj so tudi tam veze še kako pomembne, poleg tega vsi govorijo, kako so že sorodnikom ali prijateljem uredili delo, a se tisti nato niso izkazali in so zapravili priložnost, zato ne urejajo več dela bližnjim. Tako sem sama tista, ki iščem, pošiljam prošnje in sprašujem naokoli, če kje koga rabijo – seveda tudi v Sloveniji, čeprav so plače mizerne, a bolje majhna plača kot nobena.

Kakorkoli že, finančno stanje v družini sem opisala, ker ima morda kakšno težo v celotni zgodbi, čeprav ne bi rekla, da ima nasilje sploh kdaj izgovor, razen morda v samoobrambi. Pred dnevi se je oče spravil name, ker sem bila v sosednji sobi, kjer je on hotel spati, saj je hladneje kot v njuni spalnici. Rekla sem, da bi še nekaj naredila na računalnik in grem potem spat, a bi tudi jaz rada spala v tej sobi. Na tak način se je začelo, ko je povzdignil glas, me močno prijel za roko, hotel zvleči ven, ko sem se branila s spraševanjem kaj je narobe, kaj sem naredila, on je kričal, da sem se jaz začela dreti in da se ne znam normalno pogovarjati (resnično ne vem ali sem postala v letu dni brezposelnosti nora ali kaj, saj se ne spomnim svojega dretja dokler me ni ON sam razjezil s tem vlačenjem). Nato me je parkrat močno udaril z roko po glavi, se drl, da naj zginem od hiše, ker sem že dolgo polnoletna in da me ne želi več videti. Mama brez moči in vpliva ga je nekaj pomirjala, a brez uspeha, saj ni videla vsega in je verjela njemu, od ne vem kod imam po zgornji strani dlani grdo globoko vreznino, modrice po rokah in levi nogi. Glava me boli še vedno, pa je že 3. dan od pretepanja. Nisem hotela klicati policije, ker bi me bilo sram in morda sploh ne bi stopili na mojo stran. Ne vem, ali imam pravico se obrniti na koga? Takoj bi odšla zdoma, a nimam kam, ker nimam denarja. Prijatelji mi tudi ne morejo pomagati … (povedala sem samo dvema prijateljicama, ker ne nameravam vsem razlagati te sramote). Oče sicer ne pije, nikoli ni, niti tokrat ni. Ima pa slabe živce, kakor tudi jaz, a sem si jih jaz načela že pri teh letih, medtem ko jih ima on 54.
Morala bi na pregled glave. kar sem pred leti že hodila, saj sem se v zgodnjem otroštvu večkrat udarjala z glavo ob zibelko in me včasih niso videli, da bi preprečili. Ali me bo zdravnica poslala tudi, če ji povem, da me boli glava, ker bo ona morda mislila, da je to glavobol ali kaj podobnega, ne pa od udarcev? Ne upam ji povedati kaj je bilo, ker je naša družinska zdravnica in se s starši zelo dobro pozna in razume.
Prijateljica mi je rekla, da lahko grem prijavit za odškodnino, a ne vem, če ima to realno podlago oz. če je sploh smiselno. Ne želim razdora družine, želim pa pravico in da se zaveda, da se tako ne more obnašati. Niti opravičila nisem dobila, zdaj pa se še obnašata z mamo kot da je vse normalno.

Prosim za kakršen koli odgovor.
Hvala in lep pozdrav!

Pozdravljena!

Če se boste za to odločili, lahko očeta prijavite na Policiji. Postopek je opisan tukaj: http://www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/67685-nasilje-v-druini-informacije-o-postopku-na-policiji. Če se za to ne boste odločili, lahko vi načnete temo dogajanja v tistem večeru in ga opozorite, da ga boste ob naslednjem kakršnem koli dejanju nasilja prijavili za tedaj in za nazaj. Drugače pa so vam na voljo tudi svetovalke v nevladnih organizacijah: Društvo za nenasilno komunikacijo, Zavod Emma, Ženska svetovalnica, SOS telefon. Priporočljivo bi bilo tudi, da obiščete zdravnika, čeprav ne vašega osebnega, da se kot prvo zabeležijo poškodbe in da vam bodo kot drugo nudili zdravniško pomoč, če se bo izkazalo, da jo potrebujete.

Druga stvar je vprašanje vašega nadaljnjega bivanja pri vaših starših. Verjamem, da bi se glede na vse želeli čimprej odseliti od doma in dejansko bi bilo to za vas še najboljše. Najem stanovanja bi bil za vas cenejši, če bi si ga delili s kakšno prijateljico. Nekatere naše uporabnice, ki trenutno finančno ne zmorejo najema stanovanja, iščejo stanovanje, kjer bodo delile kuhinjo in kopalnico s sostanovalko, katere od prej sploh še ne poznajo. Pravite, da denarno socialno pomoč prejemate. Mogoče ste upravičeni do subvencije najemnine. Citiram s spletne strani MDDSZ: “Subvencija tržne najemnine: je dodeljena najemnikom tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja in so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča, razen, če razpisa v občini ni bilo že več kot eno leto.” http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_socialna_zakonodaja/subvencija_za_najemnine/

Lahko pa za začetek zaprosite za sprejem v kateri od varnih hiš. Tudi nekateri materinski domovi (npr. naš), če imajo prostor, sprejemajo samske osebe v stiski: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varstva/varne_hise/.

Če odidete na svoje, mislim, da se vam bo denarna socialna pomoč povišala, glede na tabelo: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/. Lahko pa zaprosite tudi za izredno denarno socialno pomoč, ki je enkratna in sicer zaradi stroškov povezanih s selitvijo od staršev. Ob tem CSD-ju tudi utemeljite nujnost vaše selitve. Obrnili pa se boste lahko tudi na Karitas, da dobite pakete hrane, tako da bi le nekako uspeli preživeti ob skromnih prilivih. Mislim pa, da se bo v doglednem času našla tudi zaposlitev za vas, saj verjamem, da ste pripravljeni poprijeti za vsako delo.

Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.