Mama je imela po osmih mesecih recidiv raka na dojki,zopet
Invazivni duktalni trojno negativen.
Po 2.operaciji ne ocistijo v zdravo,napreduje proti presnemu kosu,zajelo rebra.
Ker je mama polna optimizma in zelo dobrega pocutja,se dogovorimo s kirurginjo,
da bi ji za nekaj casa omilili,
zamolcali dejansko stanje.
Po vseh neodgovorjenih mail-ih,neodgovorjenih klicih lececi zdravnici v Lj,
prideva danes na 1.pregled po 2.operaciji.
Prijazni sestri sporocim,za kaj gre…da mama ne ve tocno stanje…
sestra posreduje informacijo zdravnici…
vstopiva k njej(po treh ureh cakanja) in citiram!
-vasi izvidi niso dobri,najbrz je napredovalo,potrebovala bi UZ trebusne votline in pljuc,ker ga mogoce imate vsepovsod.
Poslusava,mama cisto fertik,jaz pa jo gledam in globoko diham,ker ne morem verjet,da lahko zdravnica na tak nacin razlozi napredovanje

Take dr,ne potrebujemo vec!
Rabimo zaupanje v dr.
Niti je ni vprasala po pocutju.
Sproti je brala izvide in komentirala.
Sprasevala xzadeve in potek zdravljenja kot da nas prvic vidi.

je to utecen postopek na OI Lj?

Sem se izpljuvala,hvala

Koliko pa je stara mama?

Meni osebno se namreč ne zdi prav, da ste ji hoteli izvide prikriti. Četudi niso dobri, je njena pravica ta, da ve kaj se dogaja z njenim telesom. In če jo morajo poslati na dodatna slikanja, menda mora vedet zakaj gre tja. Sploh če je prišlo do razsoja bolezni… :/

Zdravniki so različni, verjetno res ne dela vsak na enak način. Žal mi je za vas, da je bila tako hitra z razlago… kar se tiče čakanja, je pa na OI žal tako, da je treba čakat. Ne samo zaradi gneče, tudi zato, ker včasih ne veš kako dolgo se bo kdo zadržal pri zdravniku. Mi smo vedno čakali.

Verjetno ji bo več razložila, ko bo dobila nove izvide.

Mama ima 74 let,
vendar bolj kot premisljujem,bolj sem prepricana,
da tudi v danem trenutku “resnice” je dr,ravnala skrajno neodgovorno.

Hvala

Pri moji tašči je bilo tako, da so kar nekaj časa govorili, da je vse ok in da so tumorski markerji zelo nizki. Ona jim je sicer zatrjevala, da ima bolečine v hrbtenici… in na koncu šla samoplačniško ter tako izvedela za metastaze na kosteh. Kljub vsemu ni nihče od nas vedel kaj in kako, kakšna bo prognoza. Ko je še pred napovedanim pregledom zaradi pritiska na hrbtenjačo obležala in bila urgentno hospitalizirana, ji je njena onkologinja, ne sicer tako direktno, ampak kar nekako nakazala, da so zdravljenja neuspšena in da jo čaka le še paliativa. Nam pa je takoj povedala, da ima le še nekaj mesecev, zagotovo manj kot leto (umrla je 8 mesecev po tem). Tašča sicer za to napoved ni vedela, vendar smo ji počasi tudi to povedali in nismo nikoli razmišjali, da bi ji kaj takega tajili. Tako je imela čas opraviti in razčistiti zadeve, ki jih je želela. Ker ko je nastopila zadnja faza tako ali tako ni bila sposobna ničesar.

lp

Avtorica,

očitno je tak način dela na OI, žal. Sporočanja težkih novic za pacienta na OI pač niso ravno vešči. Ponavadi zadeve sporočijo hladno, direktno in če so zadeve resno resne niti ne puščajo nobenega upanja. Žal se večina zdravnikov še ni srečala s kakim tečajem komunikacije s pacientom in se priučila veščine humanega sporočanja in ravnanja s pacientom. Glede na vsakodnevno situacijo je mogoče za njih to na momente razumljivo, saj je ogromno pacinetov z razsojem bolezni, mladih polnih življenja pred seboj in verjetno z obnašanjem do takih pacientov le ščitijo sebe, da jim zadeve ne pridejo preveč do živega.

Na vašem mnenju bi šla k omenjeni zdravnici na govorilne ure, ki jih imajo in bi ji prijazno povedala, da ste pričakovala bolj human odziv in če ti le tega lahko v prihodnje omogoči, v nasprotnem bi želela menjati zdravnika.

Vse dobro.