Pozdravljeni

Na tem, pa tudi na kakšnih drugih forumih berem zgodbe, izpovedi, opise problemov ljudi, ki imajo trajne težave pri navezovanju stikov, predvsem fantje s puncami. Z nekaterimi od njih sem tudi navezal stike. Gre za ljudi ki v situacijah, ko imajo opraviti z nasprotnim spolom, zablokirajo, nikakor ne zmorejo začeti pogovor, kaj šele kaj več. Enake težave imam tudi sam. Sem pa dosedaj že imel nekaj zvez, pa z eno punco je prišlo do poljubljanja, medtem ko vsi ti s katerimi sem navezal stik, so čisto brez izkušenj. Premišljujem o tem da kljub enakim težavam ki jih imamo, ali naj mi bo v tolažbo da ni tako slabo da ne bi moglo biti še slabše, ali naj mi bo to alarm, da imam težave ter da je potrebno kaj storiti? Glede tega sem se že obrnil na psihoterapevtko, toda pravi da moje težave presegajo njene kompetence.

Spoštovani Konkis!

V vašem pismu je zaznati veliko dvoma, strahu in sramu ob težavah, ki jih opisujete. Ni lahko iskati napotke, tolažbo oz. spodbudo ob tem, kako pristopiti do nasprotnega spola, na forumih in med raznimi priporočili. Vedeti pa morate, da to ne pomeni, da bi vas moralo biti sram, oz. da zato ne morete biti dober prijatelj, fant, partner, … Je pa zelo pomembno, da se zavedate svoje stiske in da jo rešujete, namesto da »napake« in težave iščete pri drugih. Zato je vaš način reševanja težav pogumen in iskren.

Ko govorite o tem, da zablokirate – kaj točno čutite v telesu? Je to napetost, vam bije srce, imate prazno glavo, se vam zdi, da bi bilo vse kar bi povedali, brez pomena in neumno? In po drugi strani, kakšna so vaša pričakovanja ob tem srečanju? Morate biti super v vseh ozirih, zanimivi, faca, privlačni ter zabavni,… kaj vse si naložite? Razhajanja med vašimi pričakovanji in med tem, kar uspete narediti v teh trenutkih so verjetno prevelika in vas še dodatno povzročajo stres. Poleg tega vam dodaten stres povzroča primerjanje sebe z drugimi, in med tem, kako drugi prijatelji, znanci, fantje pristopajo do deklet.

Koliko lahko v teh trenutkih spustite pričakovanja do sebe in si zaupate? Da dejansko poveste tisto, kar mislite in kar čutite? Sproščen pogovor, kjer boste iskreni, vam bo predstavljal boljšo popotnico v trajen in trden odnos kot pa neposreden prehod k poljubljanju in drugemu pettingu. In dejstvo, da vam telo zablokira ob želji, da bi preskočili spoznavanje ter prehitro prešli na dotike vam sporoča le, da imate zelo dober občutek zato, kdaj je za posamezne korake v odnosu »pravi čas«. Torej – od akcije k besedam: Ali lahko z dekletom spregovorite o sebi, o tem kar vam je všeč in v čem ste dobri, nekaj o svojih hobijih, o željah, tudi o ciljih v prihodnosti? Naj vas ne bo strah, da bi se vam kdo posmehoval, oz. vas zaničeval. Predvsem je pomembno, da ste iskreni in da govorite po pravici. Kajti vse želje, da bi delovali drugačni kot ste v resnici, so stran poti in slej ko prej pripeljejo do razočaranja. Iskren odnos pa se prične graditi takoj na začetku.

Želim vam predvsem sproščene pogovore, ki vas bodo po korakih pripeljali do bližine, ki si jo z dekletom želite. Srečno!

Do izpred nekaj let, ko me je kakšna punca pogledala in mi dala signal naj pristopim, sem ob tem zmrznil, nato pa se umaknil. Težko rečem kako bi bilo sedaj, ker je minilo že kar nekaj let, odkar je nazadnje kje zunaj kakšna punca pokazala zanimanje zame.
Se je pa stanje izboljšalo pri pristopanju k tistim puncam, pri katerih jaz naredim prvi korak. Ni več tistega velikega strahu pred pristopom, toda še vedno pa imam težave s tem, da sebe ne znam narediti zanimivega. Obenem je problem tudi srečati samsko punco (mmg. mogoče vi ali kdo drug veste, kje spoznavati samske punce? Namreč domala vse punce, ki jih srečam izven interneta, so že v zvezah). Mogoče boste rekli, da je najbolje biti to, kar si. Toda moja opažanja so takšna da tisti fantje, ki se ne znajo narediti zanimive, pri puncah nimajo šans. Če je ob tem fant še sramežljiv, si upam trditi da skorajda ni možnosti, da bo tak fant kdaj imel punco. Pišem tako iz lastnih izkušenj (recimo pred nekaj leti si pri puncah nisem čisto nič upal) kot iz izkušenj znancev, ki še nikoli niso imeli punce, niti jim ne kaže da se bo kaj zgodilo v tej smeri. Ravno zaradi teh svojih frustracij navezujem stike s takimi primerki, ob katerih vidim da nisem edini s takimi težavami in da gre marsikomu še slabše.
V kakšni meri sem lahko iskren s punco je odvisno od tega, v kakšni meri ona v meni ustvari občutek zaupanja ter kako “različna” sva si. Načeloma nimam težav z izražanjem svojih želja in ostalega. Zatakne se ponavadi pri bolj perečih zadevah, npr. punca, s katero sem bil nazadnje je verna, pa sem zato vedno pazil, da nisem kaj rekel čez vero in cerkev (sem neveren).

Sabina Jurič, Sabina Stanovnik, Jana Lavtižar ali kdorkoli drug, bil bi zelo vesel, če bi odpisali na moj julijski zapis 😉

Spoštovani konkis!

Iz vašega pisma razberem, da bi želeli konkreten nasvet, konkreten odgovor kaj lahko naredite v zvezi z vašim pristopom do deklet. Želeli bi tudi jasna navodila kam lahko greste in kje bodo ta dekleta, ki čakajo na zainteresirane fante…

Žal situacija ni tako enostavna. In tudi jasnega odgovora verjetno ne boste dobili. Zakaj? Tiste besede, tiste vsebine, tista vedenja, ki so pripeljala skupaj druge pare lahko pri vas in pri vaši izbranki sploh ne bodo relevantna. Kajti odnos ni igra na srečo – če izbereš pravi pristop, pa si dobil partnerja/ko in tako nisi več samski/ka. Odnos je mnogo več od tega. In zaljubljenost je samo vstopna točka, močna privlačnost, iz katere se lahko s skupnim trudom obeh razvije trden odnos, ali pa odnos ob pomanjkanju »kemije« – kot pogosto označujemo zaljubljenost, kmalu izgubi svoj čar in razpade.

Kaj torej vi točno iščete? Koliko poznate sebe, vaša hrepenenja, vaše strahove in dvome? Koliko iskreni ste do sebe, in koliko tega ste pripravljeni v donosu z dekletom deliti? Kaj vi od odnosa pričakujete, s kakšnimi motivi vanj vstopate – si želite biti zgolj zabaven, »faca«, popularen, želite da bi bili v odnosu razumljeni, spoštovani, upoštevani, si želite telesne bližine, poljubljanja, pettinga, spolnosti? Ogromno je tu vprašanj, na katere je pomembno, da znate odgovoriti. Kajti da je odnos trden, ljubeč in iskren, ni najbolje, da se prilagajate in samo gledate kaj boste rekli prav in kaj narobe (npr. glede vere). Niti ni odnos ocenjevanje kdo je boljši, spretnejši, pametnejši, lepši in kdo ne. Tukaj ni ocenjevalca in ocenjenca. Gre za medsebojno zaupanje in sodelovanje, predajanje drug drugemu. In predvsem dokler sami niste zadovoljni s seboj (če prav razumem govorite o tem, da se ne doživljate kot zabavnega, temveč bolj sramežljivega?), boste težko našli dekle, ki bo nad vami povsem navdušena. Lahko sprejmete sebe in se počutite dobro v svoji koži? Kajti vaši lastni dvomi vas lahko nehote odpeljejo mimo dekleta, kateremu se zdite zanimiv, privlačen…

Kot sem že rekla, ni pravilnih in nepravilnih odgovorov. Je pa poleg sprejemanja sebe za odnos v katerega stopate pomembno, da ste iskreni, si upate povedati svoje mnenje in da za njim stojite, da znate poslušati in slišati drugega…

Pogumno raziskujte in dajte priznanje najprej sebi. V kolikor niste dobili želenega odgovora, me lahko pokličete, oz. se oglasite na pogovor.

Srečno!