Pišem vam, ker nevem kaj naj naredim sem v vezi s fantom, ki ima s prejšno punco hčerko staro pet let skupaj sva skoraj štiri leta in kar na lepem blokada strah, da me njegova hčerka nebo poslušala, ko bo starejša me bo ignorerala in se bojim, da bom v življenju trpela, kar si pa ne želim. Fanta imam rada in ga ne želim izgubiti toda nevem kako naprej.

Draga “izgubljena punca”!

Nič niste napisali, kako ste se pa do sedaj razumeli s svojo pastorko. In ali živi s svojo mamico ali z očkom, torej vašim fantom?

Moj prvi nasvet je, da do pastorke pristopajte čimbolj nevsiljivo. Počasi si boste pridobili njeno zaupanje in spoštovanje. Od tega, kakšen medsebojni odnos bosta zgradili, je odvisno, kako vas bo obravnavala. Otrok potrebuje čas, da sprejme novega partnerja svojega starša. Če novi partner prehiteva pri vzpostavljanju navezanosti, bo največkrat učinek nasproten.

Glede tega, če vas bo poslušala, se ne obremenjujte, saj je še v običajnih (ne sestavljenih) družinah večkrat tako, da mora v določenih situacijah oče bolj odločno nastopiti. Pri vas, kjer je dejansko on njen skrbnik, pa je to še toliko bolj njegova vloga, ki mu jo lahko prepustite. Osnovnih pravil, ki bodo veljala za vašo družino (recimo: “v dnevni sobi ne jemo”, “pri nas se ne tepemo”…), pa se bo morala držati, ne zato, ker ste vi tako rekli, ampak zato, ker se boste to skupaj dogovorili.

Želim vam veliko prijetnih skupnih trenutkov,

Jana Metelko, dipl.soc.del.

Razumeva se dobro ima me rada le na trenutke je neposlusna predvsem ko ji kaj prepovem takrat gre po podporo k svoji babici ib jo tudi dobi in v kolikor bi ji takrat kaj rekla bi babica stopula na njeno stran tako da mi vesno zbija avtoriteto

Pozdravljena, še enkrat!

Situacija, ki jo opisujete zgoraj, predstavlja težavo marsikateremu staršu, ne le krušnim staršem. Morda lahko svojo bojazen zaupate tudi babici, če ni ravno nastrojena proti vam. Mogoče bo potem pomislila preden bo stopila na stran vnukinje in bo podprla vas.

Pravite, da se bojite, da vas partnerjeva hčerka ne bo hotela poslušati. In res se bo lahko zgodilo, da vam bo v ihti zabrusila, da vi niste njena mami in da nimate pravice govoriti ji, kaj naj dela. Mislim, da bo tedaj najboljše, če ji boste rekli, da kadar je z vami, vas mora poslušati, saj ni njene mamice zraven, da bi ji ona povedala, kako je prav. In da ni to vaša pravica, ampak da imate kot odrasla oseba to dolžnost, saj boste vi odgovarjala, če bo kaj narobe. In tudi se bo znalo zgoditi, da bo rekla, da vas sovraži in podobno. A tega ne jemljite osebno. Tudi lastni otroci to izgovorijo staršem, kadar so res jezni…

Preberite si še temo, v kateri je govora o izkušnjah, kako je biti mačeha: http://med.over.net/forum5/read.php?25,1145871.

Gotovo ni enostavno biti v vaši vlogi in boste verjetno res doživeli tudi boleče trenutke. A skušajte ostati po eni strani razumevajoči, po drugi strani pa tudi trdni v zaupanju vase. Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.