VRSTE OPERACIJ PROSTATE
Spoštovani!
Posege na prostati izvajamo iz dveh bistveno različnih razlogov, čeprav sta pri istem bolniku lahko hkrati prisotna oba razloga:
En razlog je, da odstranjujemo celotno prostato skupaj s semenskimi mešički z namenom zdravljenja raka prostate.
Drugi razlog je, da odstranjujemo le del prostate, ker le-ta ovira praznenje mehurja in otežuje uriniranje – sečnica – cevka, ki vodi urin iz mehurja na prosto poteka namreč skozi prostato.
Če odstranjujemo prostato v celoti skupaj s semenskimi mešički z namenom zdravljenja raka prostate, opravimo radikalno prostatektomijo. Pri tem odstranimo celotno prostato, semenska mešička – vezikuli in mehur na novo prišijemo na sečnico – skratka v zaporedju cevi (mehur – prostata – sečnica) srednjo odstranimo in “potegnemo” mehur “dol” ter našijemo na sečnico v predelu mišice zapiralke.
Radikalno prostatektomijo lahko opravimo odprto (na običajen kirurški način, z rezom na trebuhu od popka do simfize ali z rezom po Phanenstielu – tako da se rez skrije za kopalke), laparoskopsko (z več manjšimi rezi na trebuhu ob popku in pod njim), robotsko (z več nekoliko večjimi rezi na trebuhu kot pri laparoskopski) ali pa perinealno (z rezom med skrotumom in analno odprtino, tako da na trebuhu ni nobenega reza).
Če odstranjujemo samo notranji del prostate zato, ker ta ovira odtekanje urina, lahko to opravimo na dva načina – največkrat endoskopsko – skozi sečnico – podobno, kot bi delali cistoskopijo, le da z debelejšimi inštrumenti in v narkozi – tako imenovana transuretralna resekcija prostate (=TURP) ali transuretralna evaporizacija prostate ali transuretralna incizija prostate (=TUIP – manj odstranimo, predvsem prerežemo) – vse v cilju, da bi “bolje teklo”, da urin ne bi več zastajal, da bi bil curek boljši.
Če je prostate zelo velika (okvirno nad 100 ml), potem lahko samo notranji del prostate, ki ovira odtekanje urina, odstranjujemo tudi z rezom na trebuhu, tako da odpremo mehur in skozi mehur – “od zgoraj” izkuščimo notranji del prostate. To imenujemo klasična transvezikalna prostatektomija.
Žal nekateri urologi prispevajo k zmedi in kot “klasično prostatektomijo” označujejo odprto operacijo prostate zaradi raka – se pravi odprto radikalno prostatektomijo, kar pa ni pravilno. To počnejo z namenom poudariti razliko med odprto radikalno prostatektomijo in laparoskopsko ali robotsko radikalno prostatetektomijo.
Pri operaciji delnega odstranjevanja notranjega dela prostate zaradi slabega curka – se pravi pri transuretralni resekciji prostate (=TURP) si je mogoče namesto z elektriko pomagati z laserjem, vendar tega trenutno v Sloveniji (maj 2013) ne počne nihče in tudi ni nobene razlike v rezultatu posega.
Tudi pri bolniku z rakom prostate lahko pride do situacije, ko odstranitev celotne proste ni mogoča (npr. bolnik je prestar – v povprečju nad 75 let, ima preveč drugih bolezni ali pa je rak že preveč napredoval), hkrati pa je ovirano praznenje mehurja – ne more urinirati. V takem primeru tudi pri bolniku z rakom opravimo delno odstranitev notranjega dela prostate – transuretralno resekcijo = TURP – seveda ne z namenom, da bi mu ozdravili raka, temveč z namenom, da bi mu olajšali uriniranje. Raka pa v takem primeru zdravimo z obsevanjem ali z hormonskimi zdravili.
Radikalno prostatektomija – se pravi odstranitve celotne prostate zaradi raka – je relativno zahtvena, čeprav ne ravno najbolj zahtevna operacija v kirurgiji ali urologiji. Zanjo so pogoji, da ima bolnik vsaj še 10 let pričakovanega preživetja… Za delno odstranitev prostate – transuretralno resekcijo ali klasično transvezikalno prostatektomijo pa so včasih rekli, da je zanjo sposoben bolnik, ki še pride okrog hiše in prebere časopis. Torej se jo lahko opravi tudi pri 90-tem letu starosti. Sicer pa je “zahtevnost” operacije zelo relativen pojem – odvisen najprej od dogovora med operaterjem in bolnikom, zadnjo odločitev pa nosi anesteziolog – če anesteziolog oceni, da je operacija za posameznega bolnika preveč zahtevan, pač ne da narkoze in operacije ni.
Skratka – iz različnih razlogov različnim bolnikom predlagamo različne vrste posegov in nemogoče je takole povedati “vse”. Zato pa se seveda priporoča individualni posvet na osnovi konkretnega primere.
tineh, 18.05.2013 ob 15:50
Spoštovani!
Posege na prostati izvajamo iz dveh bistveno različnih razlogov, čeprav sta pri istem bolniku lahko hkrati prisotna oba razloga:
En razlog je, da odstranjujemo celotno prostato skupaj s semenskimi mešički z namenom zdravljenja raka prostate.
Drugi razlog je, da odstranjujemo le del prostate, ker le-ta ovira praznenje mehurja in otežuje uriniranje – sečnica – cevka, ki vodi urin iz mehurja na prosto poteka namreč skozi prostato.
Če odstranjujemo prostato v celoti skupaj s semenskimi mešički z namenom zdravljenja raka prostate, opravimo radikalno prostatektomijo. Pri tem odstranimo celotno prostato, semenska mešička – vezikuli in mehur na novo prišijemo na sečnico – skratka v zaporedju cevi (mehur – prostata – sečnica) srednjo odstranimo in “potegnemo” mehur “dol” ter našijemo na sečnico v predelu mišice zapiralke.
Radikalno prostatektomijo lahko opravimo odprto (na običajen kirurški način, z rezom na trebuhu od popka do simfize ali z rezom po Phanenstielu – tako da se rez skrije za kopalke), laparoskopsko (z več manjšimi rezi na trebuhu ob popku in pod njim), robotsko (z več nekoliko večjimi rezi na trebuhu kot pri laparoskopski) ali pa perinealno (z rezom med skrotumom in analno odprtino, tako da na trebuhu ni nobenega reza).
Če odstranjujemo samo notranji del prostate zato, ker ta ovira odtekanje urina, lahko to opravimo na dva načina – največkrat endoskopsko – skozi sečnico – podobno, kot bi delali cistoskopijo, le da z debelejšimi inštrumenti in v narkozi – tako imenovana transuretralna resekcija prostate (=TURP) ali transuretralna evaporizacija prostate ali transuretralna incizija prostate (=TUIP – manj odstranimo, predvsem prerežemo) – vse v cilju, da bi “bolje teklo”, da urin ne bi več zastajal, da bi bil curek boljši.
Če je prostate zelo velika (okvirno nad 100 ml), potem lahko samo notranji del prostate, ki ovira odtekanje urina, odstranjujemo tudi z rezom na trebuhu, tako da odpremo mehur in skozi mehur – “od zgoraj” izkuščimo notranji del prostate. To imenujemo klasična transvezikalna prostatektomija.
Žal nekateri urologi prispevajo k zmedi in kot “klasično prostatektomijo” označujejo odprto operacijo prostate zaradi raka – se pravi odprto radikalno prostatektomijo, kar pa ni pravilno. To počnejo z namenom poudariti razliko med odprto radikalno prostatektomijo in laparoskopsko ali robotsko radikalno prostatetektomijo.
Pri operaciji delnega odstranjevanja notranjega dela prostate zaradi slabega curka – se pravi pri transuretralni resekciji prostate (=TURP) si je mogoče namesto z elektriko pomagati z laserjem, vendar tega trenutno v Sloveniji (maj 2013) ne počne nihče in tudi ni nobene razlike v rezultatu posega.
Tudi pri bolniku z rakom prostate lahko pride do situacije, ko odstranitev celotne proste ni mogoča (npr. bolnik je prestar – v povprečju nad 75 let, ima preveč drugih bolezni ali pa je rak že preveč napredoval), hkrati pa je ovirano praznenje mehurja – ne more urinirati. V takem primeru tudi pri bolniku z rakom opravimo delno odstranitev notranjega dela prostate – transuretralno resekcijo = TURP – seveda ne z namenom, da bi mu ozdravili raka, temveč z namenom, da bi mu olajšali uriniranje. Raka pa v takem primeru zdravimo z obsevanjem ali z hormonskimi zdravili.
Radikalno prostatektomija – se pravi odstranitve celotne prostate zaradi raka – je relativno zahtvena, čeprav ne ravno najbolj zahtevna operacija v kirurgiji ali urologiji. Zanjo so pogoji, da ima bolnik vsaj še 10 let pričakovanega preživetja… Za delno odstranitev prostate – transuretralno resekcijo ali klasično transvezikalno prostatektomijo pa so včasih rekli, da je zanjo sposoben bolnik, ki še pride okrog hiše in prebere časopis. Torej se jo lahko opravi tudi pri 90-tem letu starosti. Sicer pa je “zahtevnost” operacije zelo relativen pojem – odvisen najprej od dogovora med operaterjem in bolnikom, zadnjo odločitev pa nosi anesteziolog – če anesteziolog oceni, da je operacija za posameznega bolnika preveč zahtevan, pač ne da narkoze in operacije ni.
Skratka – iz različnih razlogov različnim bolnikom predlagamo različne vrste posegov in nemogoče je takole povedati “vse”. Zato pa se seveda priporoča individualni posvet na osnovi konkretnega primere.