Mogoče je bila tema že prežvečena, pa vseeno.
Hčerka je v 2.razredu osemletke. Imam smolo, da je 4/5 staršev otrok, ki so v njenem razredu, grebatorjev, ritoliznikov , snobov. Že ob koncu lanskega šolskega leta me je zmrazilo, zdaj pa spet. Za Novo leto so otroci nosili učiteljici takšna darila, da rajši ne govorim o njih.Hčerka pa je bila zmedena, kaj je zdaj to in zakaj ona ne prinese nič.

Včeraj prinese domov pisemce ene od mamic v katerem je sladkobno napisano, da bi bilo fino, če bi za 8.marec dali učiteljicama kakšno darilo. Prispevali naj bi 1000 sit oz. po svojih zmožnostih. V eni od garderobnih omar je nastavljen nahrbtnik , kjer naj bi starši pustili denar.

Sem striktno proti kupovanju daril oz. kvečjemu kakšno simbolično na koncu leta.Učiteljici sem hvaležna,da jo uči, vendar je to njeno delo in za to dobiva plačo.

Kaj pravite ? Bi prispevale iz ljubega miru ? Ne bi prispevale ?

Ni težava v denarju, daleč od tega. Gre za princip.

Ob zaključku lanskega šolskega leta sta učiteljici dobili celoletni abonma v gledališču. A ni to malo prehudo?

Tudi pri mojem sinu, ki sedaj obiskuje že 8. razred je bilo veliko otrok (oz. staršev), ki so nosili darila ućiteljicam. Jaz NIKOLI nisem bila za-to in tudi nikoli nisem dala niti tolarja!

Sama sem prof. in že na začetku povem, da ne sprejemam nobenih daril.

Povej ostalim staršem, kaj si misliš o tem in se ne oziraj na njihova mnenja.
Predlagaj, da namesto darila otroci in starši skupaj odidete k Mc Donald-u (ali pa kaj drugam) in preživite prijetno urico skupaj. Pa mogoče povabite še učiteljico.

Sama bi bila takega povabila zelo vesela.

Pa lep učiteljski pozdrav
Tršica

Se popolnoma strinjam s tabo. Naša je bila poleg še enega učenca edina, ki učiteljici za novo leto ni prinesla darila. Mislim, da so časi, ko se je za 8. marec kupovalo darila mimo. Na tvojem mestu bi se uprla.

Jaz bi z enako sladkobno prepotentni mamici odgovorila, da se takih igric ne nameravaš igrati. (saj znaš krasno pisati – včasih take mame, ki se izrazito ven mečejo na prvo žogo ne dojamejo poante in so potem še bolj prijazne, hehe)

Moja čenča za kakšen praznik – včasih za novo leto, včasih za veliko noč ali kaj takega – naredi drobne spominčke in jih podari svojim učiteljicam – v šoli, v glasbeni šoli in trenerki na treningu.

Priznam pa, da sem bila med organizatorji, ko smo vzgojiteljicam v vrtcu, ki so z našimi bučki preživele 5 let in več, kupili kolesa – je pa vsaka družina prispevala približno tako vsoto, kot naj bi jo vi zdaj namenili praznovanju osmega marca…

Lp, Ali

pri nas smo za pozornosti!
Lepo se mi zdi, da se spomnimo na praznik vzgojiteljice (še nismo v šoli), ampak ne pa s 1000 sit!!! Tu bi se tudi jaz uprla in bi rekla, da bom obdarila v lastni režiji!
Morda lahko kdo tudi name gleda kot na tisto, ki se ven meče, ali prilizuje…pa mi je vseeno. Naša darila pa so običajno narejena doma: lani za osmi marec je hčerka tovarišicama narisala čestitko, za valentinovo sva iz mase za rumove kroglice naredili srčke in jih lepo zavili, za materinski dan je nabrala zvončke, za novo leto pa smo jima podarili domač med v lepem kozarcu.
Če si proti darilom, tudi prav, vendar pa želim jaz svoje otroke vzgojiti v pozorne ljudi in zato jih spodbujam, da se za tiste, ki jih imajo radi, za praznik potrudijo po svojih močeh (naberejo rožice ,kaj narišejo, izdelajo…)
Z lastnim trudom pokažemo vzgojiteljicam, da cenimo njihovo delo.
Takšno je moje mnenje!
LP
TISA

Kaja, zakaj to ne rešite na roditeljskem sestanku? Mi smo se na začetnem zmenili kaj in kako!!! LP.

Nikdar nisem in nikoli ne bom.

Se popolnoma strinjam s teboj – to je njihov služba in za to dobivajo plačo. Vsako darilo, ki preseže vrednost 2.500 SIT je podkupnina oz. z boljšim imenom korupcija.

Več o tem ne bi, ker je škoda časa in še česa.

Podpisem se pod Tiso. Cas in lepe misli so danes vec vredne od denarja. Morda pa lahko otrok za darilo daruje del svoje zepnine in tudi v tem je nekaj lepega…
Kljub vsemu pa ima tudi Kaja svoj prav. Ponavadi gre za princip, kljub temu da se mi zdi !000sit veliko… kako se pocutijo tisti otroci, katerih starsi si tega izdatka ne morejo privosciti… Spomnim se, da je bilo v casu mojega solanja v navadi, da smo za uciteljico le ob koncu leta zbrali denar za lepo darilo, danes pa…Vcasih si bil za birmo zadovoljen z zlato verizico in svetim pismom, danes pa…Kam gremo?!? Kje je meja?

Jaz bi se pri vsem tem sprasevala, kako to, da je edini brez darila/ prispevka vpliva na mojega otroka… In ce je treba, prvic ‘pozrem svoj princip, predno pa se pojavi drugic, bi odprla to temo o obdarovanju na svetu starsev ali kje drugje, kjer bi se me slisalo. Saj konec koncev zelimo nauciti otroke pravih vrednot v zivljenju…

Lp,
E.

Joooooooj, kako jaz to sovražim! Ena čestitka, mogoče čokoladka ali kaj izpod rok učencev ali šopek rož…. je za pozornost in zahvalo popolnoma dovolj, primerno in nevsiljivo!

Pa še podobna diskusija iz sosednjega foruma:

Roditeljskega sestanka ni bilo že od oktobra, ker se učiteljici ne zdi, da ga rabimo. Kot drugo pa – mam, ki so takega mišljenja kot jaz , je v razredu manj kot prstov ene roke. Zato se ne mislim izpostavljati, in bom enostavno tiho , plačala pa ne bom. Hčerka bo po svoji želji pripravila kakšno malenkost, saj je zelo ustvarjalna.
Na sestankih pa tako vedno vsi kimajo.

Poglejte ženske!

Same ste krive, če kupujete darila za učiteljice svojih otrok.
Samo ne mi govoriti, da to delate zato, ker vaš otrok tako hoče. Razložite mu, da naj rajši sam nekaj izdela, če že hoče dati učiteljici nekaj v dar.
Najbrž mu ne ustrežete v vsem, kar si zaželi. Ali pač?

In še za konec, zdi se mi, da darilo na koncu kupite, ker tako želite vi in ne vaš otrok. Da se ne bi slučajno zameril svoji tršici…

Povem vam, da ničesar ne pričakujemo, ker je to naša služba (dobro, morda je nekaj izjem). Meni je največja nagrada in darilo, če so otroci razposajeni, srečni in pokažejo, da so nekaj pa le ‘odnesli’ od mojih učnih ur.

Sedaj pa pokličite svojo frendico in denar za darilo porabite rajši za dve skodelici čaja v miru.

Pa lep pozdrav in brez zamere!

Tudi jaz to sovražim, zato pa mi je včeraj skoraj odneslo pokrovko.
Če bi poznali te starše, bi razumeli, kakšno je stanje v našem razredu.
Za Novo leto je očka učiteljici prinesel 7 kilsko Gorenjkino čokolado, ki so jo k sreči potem jedli vsi v razredu. Za njim pa je bila vrsta otrok z darili. Bljak !
Za 2 v razredu vem, da ne moreta prispevat, saj smo lani za njiju pomagali pri prispevku za končni izlet.

Meni pa je po vsem tem branju prišlo na misel, da verjetno tej učiteljici takšne ‘pozornosti’ pašejo, sicer bi verjetno že kaj ukrenila in dala vedet, da to ni primerno. S tem seveda ne pomeni, da če se komu ne zdi primerno – mimogrege se tudi meni ne zdi primerno – takšnih daril pač ne daje.

Jasno, da ji paše.

V končni fazi – komu pa ne paše obdarovanje ?

Kakršnokoli darilo – je balzam za dušo.

pozdavljeni!

sem učiteljica, ki večinoma učim v prvih dveh razredih OŠ. nikoli nisem podpirala obdarovanja učiteljic, zato tudi nikoli ne pričakujem darila, pa tudi paše mi ne , če mi otroci prinašajo darila, ker v tistem trenutku ne veš kako sploh odreagirati, ker ne želiš ničesar. Ker sem mlada učiteljica sem obdarovanje prenašala samo eno leto potem (sedaj učim šesto leto( no bi če ne bi bila na porodniški)) pa sem na uvodnem roditeljskem sestanku povedala da ne želim ničesar in da mi je najlepše dar dober uspeh učencev, lepi spomini na koncu šolskega leta in zadovoljni starši. Ampak, moram povedati, da ni pomagalo čisto nič. Vseeno sem na koncu prejšnega šolskega letpo dobila zlat srček kot obesek od ena samo učenke!!!! Mi je bilo zelo nerodno, mi je pa bil zelo všeč nakleklan prtiček, katerega mi je naredila učenka sama- to se mi zdi lepše in preimernejše darilo.

Sem za pozornosti, ne pa za draga darila. Tudi drugi ljudje se trudijo z našimi otroki (morda pa je otroku najbolj všeč prijazna kuharica, ki mu da dvojni posladek, ali pa tajnica, ki se mu vedno nasmehne ter mu dovoli kam poklicati, ko pada dež…).
Moji otroci nosijo sedaj v vrtec in bodo kasneje v šolo, npr. za 8. marec, nabran šopek npr. zvončkov, za novo leto doma narejeno pecivo v obliki smrekce in 10 dag kave ali čokolado, na koncu leta pa ne rečem… Takrat se lahko npr. za 1.000 sit zbere lepše darilo za spomin. Ne pa pretiravat!
Nekaterim učiteljicam je to všeč, nekatere pa se z darili spravlja le v zadrego.

Učim že deset let in zelo nerada vzamem darilo, za katerega vem, da ga je mamica ali pa starši skupaj kupili v trgovini za “velike pare” (npr. obeski, prstani, drage slike…). Prav tako mi je nerodno, ko mi otroci nosijo darila za vse žive praznike… Zato mislim, da ni potrebe, da se ji daje darilo v takšni vrednosti, sploh pa ne za 8.marec. Sem pa vesela raznih izdelkov otrok, šopka nabranih rožic. Najbolj sem se razveselila ko mi je pred leti ena deklica po dveh letih skupaj podarila majico, na katero je sama narisala neke vzorčke in napisala osebno posvetilo. Pa je bila majica vredna najbrž vse skupaj nič. Brez besed na njej seveda. SD posvetilom pa neprecenjliva.
Kar bi morda mamice lahko naredile je bolj to, da bi pred svojimi otroki izrazili spoštovanje do učiteljev in drugih odraslih oseb samo z besedami in ne z darili. Vse bolj pogosto namreč otroci že od doma prinesejo nek negativen odnos do učiteljev, kar se pogosto kaže preko njihovih izjav v stilu; “Doma povej pa še mal naloži, bo mami sigurno prišla tastari zatežit.” In to naši sončki že zelo zgodaj ugotovijo, v tretjem in četrtem razredu so že izkušeni mački.
Saj vem, da večina staršev tega ne počne namenoma, pa vendar do tega prihaja vse bolj pogosto.
Učiteljici poklonite raje kakšno prijazno besedo, vam bo tisočkrat bolj hvaležna (če je dobra učiteljica seveda)

Lp Naja

Pri nas (v naši regiji) je socialna situacija pač precej slabša in skoraj nihče nima “viška” denarja, zato se omejimo na kakšno rožico, midve z malo pa za novo leto podariva vzgojiteljici in pomočnici vsaki po eno ročno izdelano darilce, mogoče z barvami na steklo poslikan kozarec ali kakšno čist posebno voščilnico, seveda vse skupaj pretežno izdela mala, jaz ji le malce asistiram.

Da pa bi zbirali po jurja, skupaj torej dvajset tisoč, je pa absolutno preveč za darilo vzgojiteljicam, učiteljicam…

Če pa že je toliko denarja, predlagam, da se ga porabi za eno skupno druženje otroci-učitelji-starši.

čao

Jaz pa priznam, da rada sprejmem darila. Ravno prejšnji dan so mi dve deklici prinesle z barvami za steklo naslikano ribico. Kar na foliji in nato smo jo skupaj nalepili na naše okno in sedaj spremlja naš pouk. Prejšnji mesec mi je pa deklica prinesla verižico in sicer bunkica iz das mase (sumim, da je bila to bunkica iz ogrlice, ki sem jo jaz dala deklici za valentinovo) in navadna volnena vrvica. Ampak to verižico zelo rada nosim. In vidim, da tudi tamali zasijejo oči, kadar si jo nadenem.

Ne maram pa dragih kupljenih daril. Saj so tako brezosebna.