objektivno ocenjevanje spisa
Pozdravljeni,
hči hodi v 4.razred in so pisali domišljijski spis – pravljico, katero so se morali spomniti sami. Učiteljica ji je popravila stavek tako, da je izgubil pomen – cel stavek naj bi bil narobe, čeprav se je vklapljal z vsebino. Prav tako ji je popravila besedo, vendar je bila popolnoma narobe popravljena, tako, da še vedno ni bila pravilno zapisana. Manjkale so tudi vejice, vendar so nekatere zelo relativne – niso nujno potrebne. Hči je imela veliko veselje in je že prej doma napisala 10 pravljic, katerih naslove sem se spomnila. Dobila je oceno 3, kar se mi zdi popolnoma neprimerno. Sedaj bere po par knjig naenkrat, saj sem ji rekla, da bo tako še bolj izboljšala svoj besedni zaklad. Ista učiteljica mi jo je na pogovornih urah tako hvalila – da lahko reče o njej le, da je super. Zdi se mi, da s takimi dejanji učencem jemljejo ustvarjalnost in zagon.
Kakšno pa je vaše mnenje?
Hvala in lep dan
Tega se popolnoma zavedam, zato sem dala spis z vsemi napakami oceniti še 4 učiteljicam, ki jih poznam in jim prej nisem povedala za oceno. Vse so ga ocenile s 5…
Glede vejic pa toliko – pravila… (ki, ko, ker, da, če) pred in in ter naj ne bi bilo vejice, pa vendar za določene primere so – torej niso tako zelo določena, saj vejica v glavi ocenjevalca lahko spremeni pomen stavka, kakor si ga je zmislil avtor. Določena pravila so, kjer morajo biti, s tem se popolnoma strinjam, vendar pa se ne strinjam, da so tako določena, kot npr. pravila pri matematiki.
V Ameriki je telegrafist napačno postavil vejico… guverner se je odločil nekoga pomilostiti smrtne kazni – pomilostiti ne, izvršiti (pomilostiti, ne izvršiti)…
Zavedati se je treba, da v 4. razredu otrok slovenščine ne uči slovenist. V vsakem poklicu se pa najdejo dobri in slabi učitelji. Je možno, da spis vaše hčere ni bil v redu popravljen, zlasti če ste dali spis v pregled še drugim učiteljem. Spisa ni nikoli možno popolnoma objektivno oceniti, niti tistih na maturi. Je pa možno popolnoma objektivno oceniti slovnične napake. Tam so pravila. Ohlapna so pravila pri slogu, tam učitelj popravlja predvsem po svojem jezikovnem občutku. Ni vsak učiteljev zaznamek popravek napake, nekateri so samo izboljšave, tega seveda otrok sam ne loči, če se mu ne pove, kaj je kaj. Tista pravila pred ki, ko, ker, da, če vejica skače ipd., ki se jih otroci učijo, so posplošena in poenostavljena za njihov nivo znanja. Se pa zelo rado zgodi, da starši tudi sami niso dovolj vešči pravil, da bi lahko sodili nekoga drugega. Se mi je že zgodilo, da nekdo, ki sem mu lektorirala diplomsko nalogo, ni razumel, zakaj sem eno vejico zbrisala in zakaj eno postavila, pa je preprosto ignoriral moje popravke, ker se mu pač niso “zdeli” pravilni. Se mi je tudi že zgodilo, da je ena ravnateljica na lastno pest napačno “popravila” neko besedilo, ker je pač prepričana, da slovenščino obvlada. Sem tudi že poslušala teto novinarko, kako je bentila nad mladimi novinarji, da ne znajo postavljati vejic in jih je zato morala sama, nato pa sem dobila rojstnodnevno čestitko, kjer je manjkal en kup vejic. Malo je treba biti previden pri presojanju dela drugih, ampak če ste dali spis pregledati še drugim objektivnim učiteljem, potem bo verjetno že držalo, kar ste napisali.