Sem brez idej.
Moja žena izgubila svojo mamo pred slabim mesecem.Med njima ni bila nikakšna topla veza,samo stik 1x na mesec,oddaljene bile ena od druge cca 60 km.Mati je svojo hčerko pustila pri njenih 15 letih.Pokojnica je bila stara 68 let,njene hči moja žena pa 48 let.
In kaj se dogaja sedaj?Moja žena ne more spat,nenormalno žaluje(kar je po svoje razumljivo),zelo jo pogreša,nima apetita,zaprta je v svojem svetu,vsako noč jo hodi pokojnica strašit,dobiva čudna sporočila,televizija se ji prižiga,zavese na oknih migajo po potrebi in to ponoči,spi pri prižgani luči,ker se je boji,ker jo hodi “strašit”.
Kaj naj naredim?Dobila pri zdravnici antidepresive,samo to deluje čez nekaj tednov.Čisto je odrezana od normalnega sveta.Žal smo doma iz Štajerske,te humatitarne družbe so pa vse v Ljubljani in ne pride v poštev,pri psihiatru pa prideš na vrsto komaj čez nekaj mesecev.Kakšno literaturo,knjigo prporočate(strokovno),ali kakšna društva tu obstajajo ?Življenje za njene najbližnje(soproga,osnovnošolskega otroka)postajajo poćasi nevzdržne.
PROSIM ZA POMOČ.Hvala.

Dejstvo je, da tvoja žena potrebuje strokovno pomoč. Pri psihiatru prideš takoj na vrsto,
če splošni zdravnik da nujno napotnico.

Spoštovani,

Povprašaj na Hospic v Mariboru.

Mislim, da je ženo smrt mame tako sesula zato, ker predeluje nepredlane zadeve. Normalno traja zalovanje leto dni. tako da je po mesecu dni sploh prezgodaj točno povedati zakaj gre.
Nekateri pa potrebujejo za t.i. leto žalovanja tudi 5- 10 let.

Vsi lahko pametujejo kako poteka in naj bi potekalo žalovanje, a le vsak od nas čuti kako nas smrti različnih ljudi zaznamujejo.

Tvoj žena je sedaj tudi v letih velikih hormonskih sprememb in to je skupaj z žalostjo izjemno naporno.

Je pa težko, ker ne nudi enake postrežbe svoji okolici, kot pred smrtjo matere? A imam občutek, da se ona spreminja. Ker ne vem kakšen odnos imata ne moram prva dosti svetovati. Kaj boste namreč ostali družinski člani prevzeli nase in storili zase namesto nje?

Katero knjigo priporočat? Ne vem nekatere pomirja če gredo vsak dan na grob, nekateri pa tega ne morejo početi . Nekaterim v času žalovanja pomagajo komedije, nekaterim pa tregedije (kot predstave v gledališču)…

Načeloma za žalovanje niso potrebni antidepresivi (to da jih zdravniki predpisujejo je druga zgodba). Žalovanje je namreč normalen proces v življenju posameznika, je pa zelo zahteven in današnja družba ga ne priznava, kot zelo pomembnega, ker pač to traja.

lp ena vdova

Žalovanje ali predelovanje vsekakor ni odvisno od nepredelanih stvari. In vsak ima svoj čas, ko prediha, predela, mu pa ob smrti bližnjega še vedno lahko kljub predelanosti lahko povzroča cmok v grlu ali srcu ter duši.
Sama si namreč napisala, da takšen proces traja, zato se vsi odstranjajo od neke predvidenosti, koliko je normalno za čas, ko se preboleva, žaluje.

Vsekakor se strinjam, da je pomoč tako v luftarskih delih ali samo gospodinjskih lahko le pripomoček, ko gre kdo lahko lažje skoz. Ne nadomešča pa ne.

Če je pa stvar, ki tudi ni več tako nenavadna, da se celo govori o tem, da ima oseba še nemirnost duše okrog sebe, ko se ji duhovi pojavljajo, ker so se zapeli med dvemi svetovi, bi bilo to morda stvar razrešitve pri tistih, ki se s tem ukvarjajo. Ker takšne stvari morda res niso, poleg vsega, tako nedolžne. Pa čeutdi ljudje v to neverjamejo. Sama verjamem, da je vse mogoče. Namreč razumem, da je oseba le potrdila, da jo kdo straši. On morda tega ne vidi, ker ni povezan. ID bi znal kaj povedati v smer, da to res ni nemogoče. In seveda ljudje, ki zaradi tega pač niso “zmešani”, ker je morda samo v njihovih glavah.

Načeloma literatura kot takšna ne pomaga, dokler duša ne postane spet mirna. In dokler človek sam ne bo dojel, da človeka več ne bo.

Meni se zdi prav, da če človek ne zmore sam rešiti zdravstvenih (med katere spadajo tudi dušne zadeve, kadar so nepremostljive), da pomagajo, če to posameznik želi. Navsezadnje mora opravičiti odsotnost tudi osebni zdravnik, ko kdo zaradi tovrstnih dogodkov ne zmore delati in mora nato to sam opravičiti v službi. Gre za določeno pogojevanje opravičljivosti.

Upam pa, da je stanje kaj boljše po nekem času in da je človek kaj uredil, ker ga je skrbelo za vse.

Žalovanje ali predelovanje vsekakor ni odvisno od nepredelanih stvari. In vsak ima svoj čas, ko prediha, predela, mu pa ob smrti bližnjega še vedno lahko kljub predelanosti lahko povzroča cmok v grlu ali srcu ter duši.
Sama si namreč napisala, da takšen proces traja, zato se vsi odstranjajo od neke predvidenosti, koliko je normalno za čas, ko se preboleva, žaluje.

Vsekakor se strinjam, da je pomoč tako v luftarskih delih ali samo gospodinjskih lahko le pripomoček, ko gre kdo lahko lažje skoz. Ne nadomešča pa ne.

Če je pa stvar, ki tudi ni več tako nenavadna, da se celo govori o tem, da ima oseba še nemirnost duše okrog sebe, ko se ji duhovi pojavljajo, ker so se zapeli med dvemi svetovi, bi bilo to morda stvar razrešitve pri tistih, ki se s tem ukvarjajo. Ker takšne stvari morda res niso, poleg vsega, tako nedolžne. Pa čeutdi ljudje v to neverjamejo. Sama verjamem, da je vse mogoče. Namreč razumem, da je oseba le potrdila, da jo kdo straši. On morda tega ne vidi, ker ni povezan. ID bi znal kaj povedati v smer, da to res ni nemogoče. In seveda ljudje, ki zaradi tega pač niso “zmešani”, ker je morda samo v njihovih glavah.

Načeloma literatura kot takšna ne pomaga, dokler duša ne postane spet mirna. In dokler človek sam ne bo dojel, da človeka več ne bo.

Meni se zdi prav, da če človek ne zmore sam rešiti zdravstvenih (med katere spadajo tudi dušne zadeve, kadar so nepremostljive), da pomagajo, če to posameznik želi. Navsezadnje mora opravičiti odsotnost tudi osebni zdravnik, ko kdo zaradi tovrstnih dogodkov ne zmore delati in mora nato to sam opravičiti v službi. Gre za določeno pogojevanje opravičljivosti.

Upam pa, da je stanje kaj boljše po nekem času in da je človek kaj uredil, ker ga je skrbelo za vse.[/quote]
Ali poznate osebo,ki je res “strokovna”in bi ji lahko pomagala?Stanje se žal ne izboljšuje in tudi plačaš,če veš da bo učinek.
Prosim za bilokakšen kontakt.
Hvala.