Končno prebujena?
Pozdravljeni!
Pred časom sem že pisala na forum in ko sedaj berem svoje odgovore na vaše nasvete, me zmrazi… Sem lahko jaz pisala? Sem res bila tako zaslepljena? Oziroma, mogoče sem še vedno..
Resnično vam povem, da sem preživela nekaj dni, ki spominjajo na grozljivko. Sicer ne fizično, ampak psihično. Trenutno smo v fazi miru po viharju (seveda se prav gotovo pripravlja nov vihar)
Zanima me pa naslednje.
Kako ste tiste, ki ste odšle praktično izvedle izselitev? Hiša je uradno moja, a mi jo je pomagal delati (z zelo malo finančnih sredstev, kar mu bom na sodišču tudi dokazala.) Ker se on noče izseliti, se bom jaz z otroki. Ker vem, da ne bo nikoli miru v hiši(tudi zato, ker smo sosedje z mojim očetom in bratom, ki sta povsem na strani partnerjevi strani), jo bom prodala. Sicer je bila odločitev težka tudi zaradi otrok.
Danes grem na ogled dveh stanovanj za v najem, kot trenutno rešitev.
Torej.. Spakirati moram vse stvari za šest oseb. (nujne dokumente in oblačila za kakšen teden imam že pri sestri)
Kako ste ve to izvedle, da partner ni posumil.
Rada bi odnesla čimveč stvari, ker bo on sigurno ostal v hiši, dokler ne bom po sodni poti dosegla, da ga vržejo ven.
Se opravičujem, če sem pisala zmedeno, ker imam polno glavo misli…
Čestitam za pogum….težko je začeti, potem pa gre, kar nekako samo od sebe, boš videla, ena
rešitev potegne drugo za sabo…
Imaš koga, ki bi ti par ur pomagal? Sestra je že, še kdo? Vzameš dopust in med časom, ko je mož
v službi, v najeti kombi odnesete vse, kar misliš.
Če nimaš ljudi, (rabiš jih ene pet, kar je več, se samo zaletavajo) potem sem prepričana, da se ti bomo
že tukaj na forumu ponudile – evo, jaz sem ena, ki ti lahko pridem pomagat, naj ti ne bo nerodno
vprašat, saj gre le za par ur – ki pa tebi ogromno pomenijo.
Žal mi je , da nimaš podpore z moške strani svoje družine – že zato bo res bolje, da prodaš.
Še nasvet – VSE pogovore, dogovore, pregovarjanja z bivšim prepusti odvetniku. Prvič ima izkušnje in
znanje, drugič ni čustveno vpleten, tretjič ti prišparaš živce in energijo, ki jo rabiš za graditev svojega
življenja. Ja, plačaš, ampak odtehta, stoprocentno.
Srečno in sporoči kako ti gre, tudi če potrebuješ kakšno roko…
Makla registriraj se v forum ( na prvi strani med over net). Vpišeš svoj mail ( izdelaj si anonimnega ali izberei možnost da ni viden) in izberi geslo
http://med.over.net/forum5/register.php
tako boš lahko neposredno komunicirala z drugimi preko zasebnih sporočil
Najdi ljudi, ki ti bodo pomagali, ne samo, da ti bodo zaradi selitve, temveč da tudi zaradi sosedov ( kolikor razumem so tvoji sorodniki, ki ti bodo morda poskušali preprečiti). Morda o morebitnih težavah obvesti prej policijo ( s seboj imej dokazilo o lasništvu, ker drugače ne bodo ukrepali)
Posvetuj se z odvetniki, glede na to, da si ti lastnica, takoj sproži postopek, da se mož izseli. Tako ali tako bo trajalo. Če bi bil nasilen ( četudi verbalno) takoj obvesti policijo. Posvetuj se o tem, kako kakšne so možnosti, da si v primeru nasilja pridobiš preproved približevanja.
Morda pokliči Društvo za nenasilno komunikacijo , kolikor vem imajo oni veliko informaci o takšnih stvareh in so takoj pripravljeni pomagati.
Drži se!!!!!
GittaAna
Razumem te, da imaš več kot tehten razlog, da si se odločila storiti odločilne poteze… Čestitam! Strinjam se z vsem poprej napisanim. Samo v razmislek še naslednje: Vse lahko storiš, kot si se namenila, vendar naj to ne pomeni, da si se dejansko “izselila”. Partner, ki se izseli iz skupnega bivališča ima potem pri iskanju svoje pravice lahko precej bolj oteženo pot pri pravdanju… O tem se resno posvetuj z odvetnikom in posebej še s policijo. Lp Odmev
Makla, skrbno vse beleži in hrani, vsa sporočila, vedno poskušaj imeti koga zraven da imaš priče, poskušaj ne biti sama.Obrni se na tiste, ki so tvoji prijatelji, ki te razumejo in ne obsojajo, bodi previdna pri vseh ostalih.
Pri takih ljudeh, pričakuj nepričakovano.
Obvesti policijo, kajti zelo hitro lahko vse obrne proti tebi.
Drži se, panisem imela namen te prestrašiti, ampak samo opozoriti na kaj bodi pozorna.Pogumno.
Gemma
Makla,
Kapo dol in čestitam za tako velik in edini pravilen korak… Kaj se tiče premoženja, pa je tako, da je vse dokazljivo in lahko vse iztožiš… Pomemben je res dober in brezkompromisni odvetnik!!!!
Vem za primer, kjer je mož prišel po tem ko je žena firmo že imela in je bil mož zaposlen pri njej… Firma je ocenjena na par mio evrov…bŽivela sta skupaj in imela pisarne en zraven drugega (zakon je že nekaj časa bil na hladnem) in ta debil ji je brez, da bi bilo kaj prej povedal poslal zahtevek za ločitev kar po emailu, kjer je lepo naredil predlog, da naredita vse pol… Ona najprej mislila da gre za štos, pa na žalost ni šlo… Sama je bila šokirana in frapirana, potem pa si je poiskala dobrega odvetnika in je dobil takoj odpoved, prepoved vsta v firmo, vzela mu je računalnik in mobitel (zakonsko vse mogoče) in danes se pogovarjata samo še o par tisoč evrih, ki jih je on vložil v hišo… Otišla baba s kolačima!
Tako, da ne obupat, vse je rešljivo in vse se da!
Pozdravljene!
Hvala za podporo.
Včeraj sem bila srečna, ker sem našla stanovanje, danes sem pa popolnoma poklapana (s sestro sva stanovanje že sčistili). Kar na jok mi gre.. V nabiralniku sem videla pošto iz CSD za bivšega (vabilo na razgovor). Trenutno ga ni doma, tako da ne vem, kaj bo ko pride.
Karkoli bo, imam kam it, pa čeprav na tla, ker še nimam pohištva. Prav tako me je strah, kako bom finančno zmogla…
Mori me tudi to, ker so starejši trije fantje(iz prvega zakona) že od ponedeljka pri svojem očetu (bala sem se, da bi jim partner kaj naredil) Sedaj pa mi jih njihov oče ne da nazaj, dokler se zadeve ne uredijo(dokler se ne preselim v stanovanje). Vem, da mi jih bo vrnil in vem, da so tam na varnem, a še nikoli nisem bila brez njih. In grozen občutek je, ko veš, da kako hitro lahko izgubiš svoje otroke… Kar na jok mi gre…
Makla čisto razumljivo je, da se počutiš, tako kot se. Prvi koraki so najtežji, ker tistega, kar je bilo ni več, tistega kar bo pa tudi še ne. Vendar ti lahko vsi, ki so že šli čez tak korak povedo, da se stvari začnejo umirjati, urejati in da že čez nekaj časa ( ne tako dolgo, kot si misliš) pride moment, ko pomisliš – zakaj hudimana nisem tega že zdavnaj storil….:-)
To, da imaš otroke pri očetu je, kakorkoli ti je že hudo super, ker so umaknjeni iz stresne situacije in tudi zato, ker imaš ti tako več časa in prostora, da se ne samo fizično, temveč tudi čustveno še hitreje postaviš na noge. Še malo…pa se boste spet skupaj crkljali, tokrat v toplem, ne mračnem domu…:-)
Drži se in piši kaj, da vemo, kako je s teboj
GittaAna
Hvala GittaAna!
Najmlajša imam ob sebi.. Sprašujem se, zakaj sem morala tako prizadeti lastne otroke.
Oče in brat sta na njegovi strani…Oče je celo zagrozil mami, da jo bo ubil tisti trenutek, ko bo moral moj partner iz hiše. Ravno zaradi tega, bi rada da gre z nami tudi mama. Bojim se za njo…
Moram zdržati zase, za otroke in mami.. nekdo mora prekiniti ta začarani krog v naši družini…
Makla tudi sama sem moralla prekiniti družinski začarani krog . Sicer drugačna zgodba, vendar vseeno težka. Nekaj let sem se počutila kot lokomotiva, ki naenkrat zabremza in se vsi vagončki, ki so za njo zaradi sile pritiska zaletavajo, trkajo in butajo vanjo…..
Trajalo je kar nekaj časa, dosti vzponov in padcev in predvsem vprašanja, kaj mi je tega treba, pa zakaj jaz, pa kako lahko tako grdo počnejo….danes ko pogledam nazaj pravim hvala bogu!!! Stvari se LAHKO spremenijo na bolje!
Če nekdo izstopi iz utečenih vzorcev neke disfunkcionalne familije je to za vse šok, ker so tako tudi sami prisiljeni premisliti o sebi in vsem. Ker se ponavadi ne žellijo soočiti sami s seboj in s situacijo ( pa četudi je totalno morbidna in nezdrava) se ponavadi združijo in z vso silo napadjo tistega, ki izstopa (četudi ima prav in je to kar počne najbolj zdrava in prava odločitev). Na vsak način ga hočejo potisniti nazaj na “mesto, ki mu pripada”, da lahko še naprej igrajo svoje igre in vloge, ki so jih vajeni.
Ne samo da je dobro zate, da iz nezdravega okolja izstopiš, do tega imaš vso pravico in celo dolžnost ( do sebe in predvsem do otrok) . Če je pritisk drugih hud, če je morda celo nevaren, potem ti svetujem, da se čimprej! obrneš na organizacije v tvojem okolju, ki pri takih stvareh pomagajo, tako da obvestiš formalne – policijo, socilano službo…in da stopiš do neformalnih, ki ti lahko morda še bolj aktivno pomagajo.
Če boš rabila pri tem pomoč, piši na [email protected] in ti bomo poskušali pomagati najti konkretne organizcaije in ljudi v tvoji bližini.
Drži se!!! Mislimo nate!
GittaAna
Da se malo javim in poročam..
Taveliki trije fantje so še pri očetu, žal so pričele padati slabše ocene 🙁
Selitev smo prestavili iz načrtovane jutri, na ponedeljek dopoldan, ko ga ne bo doma..
Večino osebnih stvari sem že preselila. Preseliti moram še tv, računalnik, posodo,igrače, posteljnino, otroško posteljico..
Sedežno sem dobila, omare mi je prišel včeraj mizar nove zmontirat, začasno bom imela jogi kar na tleh, fantje bodo spali na dveh raztegljivih sedežnih. Nalogo bodo ta teden morali pisat v kuhinji, ker pisalne mize dobim šele v soboto.
Tudi na posvetu pri odvetnici sem že bila…
Več poročam, kako bo vse skupaj potekalo, ko pridem do knjižnice(ker še ne bom imela interneta )
L.p.
Makla!
Nimam česa dodati razen to, da držim pesti za tebe in za otroke… Če potebuješ kdaj varstvo za otroke, sporoči kar na [email protected] . Mi bo že moderatorka GittaAna sporočila. Lahko se v prelepem okolju dogovorimo tudi za nekaj dni počitnic za vse skupaj . Lp Odmev
Mezincica, ocene so se nabirale že zadnji mesec,(verjetno zaradi razmer doma) sedaj pa je vsak dobil še slabše, saj bo…
Odmevanje- počitnice? sliši se fantastično 😉
Hvala punce za podporo, ne vem, kdaj se bom zopet oglasila, ker bom pravkar odselila računalnik 😉
Interneta pa v novem stanovanju še ni… Se vam javim iz knjižnice, kako bom izpeljala in reakcijo..
Upam na najboljše.
Pozdravljene!
Javljam se iz knjižnice.
V ponedeljek dopoldan sem odnesla vse nujne stvari, popoldan me je klicala njegov šef(moj bratranec) da ga “SKRBI” kje smo, da ni nikogar.. En kolega mi je rekel, da uživa in da je rekel, da je dosegel, kar je hotel..
Ja tudi jaz sem dosegla kar sem hotela 🙂 Imam MIR ( čeprav me še vedno preganja v nočnih morah)
Hvala vam za podporo v najtežjih trenutkih…
Se še tipkamo 🙂
Makla